Zlata obletnica zlate polente – 50. let prepoznavnega okusa in tradicije

Vsestranska navdušuje in zaznamuje že generacije, zato upravičeno vzbuja občutek domačnosti in tradicije. Kar pomislite: le kdo ne pozna ali še ni poizkusil polente iz Žita v prepoznavni zlati embalaži, ki je z nami že častitljivega pol stoletja?

Ta se je najprej proizvajala kot polenta, nato pa se je leta 1994, po skoraj 25 letih samostojne proizvodnje, skupaj s pšeničnim zdrobom ter ajdovimi in koruznimi žganci pridružila blagovni znamki Zlato polje, ki je bila z riži vzpostavljena leta 1990. Od takrat jo poznamo pod imenom polenta Zlato polje, ki s svojo kakovostjo in okusom že ves čas ostaja nespremenjena. Taka, kot jo imamo najraje. Za odgovor, kdaj je ta dobrota sploh prišla v naše kraje, pa se moramo vrniti še bolj nazaj v zgodovino.

S Kolumbom v Evropo, preko Italije do nas
Koruza je tisti zdrob, iz katerega pri nas običajno delamo polento. Na splošno pa izraz polenta pomeni jed iz žitnega zdroba ali moke, kuhane v osoljeni vodi. Starejše različice (pred pojavom koruze v Evropi) so poznali že Rimljani, pripravljali so jo iz ječmena, pire, rži, prosa, pšenice, ajde in kostanja. Danes jemo predvsem rumeno koruzno polento, ki je ne bi bilo, če ne bi leta 1493 Krištof Kolumb iz Amerike v Evropo prinesel koruze. Ta je s Pirenejskega polotoka preko Francije prišla v severno Italijo, nato v naše kraje ter kasneje še naprej na Balkan.
Že od začetka je veljala za hrano preprostih ljudi in se ni preveč dobro prijela. Šele z rastjo prebivalstva v 18. stoletju sta se pridelava koruze in posledično priprava polente znatno povečali. V Slovenji smo jo do danes vzeli popolnoma za svojo, saj jo najdemo tako rekoč po vsej državi; še največ na Primorskem in morda najmanj v Prekmurju. Vsekakor pa lahko z gotovostjo rečemo, da je polenta že kar nekaj časa globoko zakoreninjena v slovenski kulinarični tradiciji.

Kar pol stoletja tradicije polente 
Kot rečeno – pri nas se je polenta pojavila pred 50 leti, zato praznujemo njeno zlato obletnico. Verjeli ali ne, ampak začetku proizvodnje zdaj že vsem dobro poznane polente Zlato polje je botrovala postavitev sušilnic za sadje in zelenjavo v Gradišču pri Kozini na začetku 60. let prejšnjega stoletja.
Ko je nekaj let kasneje niso več potrebovali za sušenje, so se odločili, da parni kotel z veliko kapaciteto pare izkoristijo za instantiranje zdroba. To je postopek, pri katerem se koruzni zdrob za kratek čas obdela s paro (cca. 125 °C), posuši z vročim zrakom (cca. 180 °C) in preseje (pri čemer se ločijo grobe in fine frakcije, zato se vse, kar je pod 0,4 mm in nad 1 mm, izloči). Prehranska in biološka vrednost polente se pri tem ne spremenita, tako obdelan zdrob pa zagotavlja pripravo polente v zgolj 2 minutah.
Leta 1970 je stekla prva postavljena linija za instantiranje polente, začelo se je delati s polno paro in čez 5 let je sledila že druga linija. Na začetku je posamezna delavka na dan ročno spakirala 360 škatlic instant polente, strojno pakiranje v sredini 90. prejšnjega stoletja pa je doseglo že dobrih 4.000 vrečk na delavko dnevno. Danes, ko je za polento Zlato polje v 90 % značilna avtomatizirana proizvodnja, je številka narasla že na do 12.000 kosov dnevno.
Letno se danes spakira več kot 2 milijona vrečk polente, od tega je več kot polovico klasične polente. Z leti so se klasični polenti pridružile še ostale vrste polent, kot so BIO polenta iz 100 % ekološko pridelanih sestavin, bela polenta iz blažje bele koruze in rdeča oziroma polnozrnata polenta.
Blagovna znamka polente Zlato polje je že ves čas obstoja sinonim za vrhunsko kakovost, pri kateri se za pripravo uporablja izključno kakovostna sorta »poltrdinka«, ki ima zelo nizek odstotek maščob (2 %). Zato jo z užitkom največ pripravljajo prav v naših krajih, dobro je razširjena tudi v državah bivše Jugoslavije, že dolgo jo poznajo in cenijo v Rusiji, nepogrešljiva vez z domačo kuhinjo pa je tudi pri slovenskih izseljencih v Kanadi, ZDA in na Švedskem.

PISAN POLENTIN POMFRI IZ PEČICE

Sestavine:
• 700 ml zelenjavne jušne osnove
• 250 g polente Zlato polje
• 10 g masla
• 20 ml paradižnikovega soka
• 20 ml špinačnega soka
• 20 ml pesinega soka
• sol in poper

Priprava: V posodi zavremo zelenjavno jušno osnovo in vanjo stresemo polento. Polento kuhamo 2 minuti in jo vmes neprestano mešamo. Ko se polenta zgosti, jo odstavimo z ognja in vmešamo maslo. Kuhano polento enakomerno razdelimo v štiri skodelice. V eno skodelico primešamo paradižnikov sok, v drugo špinačni sok in v tretjo pesin sok. Sedaj štiri različno obarvane polente naložimo v pekač. Polento zložimo po barvah in jo zgladimo na 1 cm višine. Pladenj s polento prestavimo na hladno za 40 minut, da se polenta strdi. Ohlajeno polento vzamemo iz pekača in jo narežemo na 1 cm široke ter 5 cm dolge trakove. Po obliki in velikosti naj bodo podobni velikosti pomfrija. Polentin pomfri prestavimo na pladenj, obložen s papirjem za peko. Pladenj postavimo v pečico, segreto na 220 °C. Polentin pomfri pečemo 20 minut. Postrežemo z zeliščno jogurtovo omako.

Dve minuti, voda in zlata polenta – to je vse, kar je potrebno!
Priprava klasične polente je preprosta, a dolgotrajna, saj se na šibkem ognju in v nepokritem loncu ali težki kozici kar dolgo kuha. Najmanj pol ure (pri določenih receptih tudi 45 minut ali več) ob neprestanem mešanju z leseno kuhalnico, dokler ne nastane gladka in enakomerno kuhana zmes. Sicer to ne zahteva nobenega posebnega znanja ali spretnosti, le potrpljenje. To pa zna biti časovno potratno, zato je za današnje ljubitelje polente veliko bolj praktično in priljubljeno, da posežejo po polenti Zlato polje, ki je pripravljena že v nekaj minutah.
Polento lahko skuhamo mehko ali gosto. V trši obliki so jo včasih kar zvrnili na leseno podlago in jo narezano na koščke postavili na mizo, da si je lahko vsak postregel sam. Prepoznaven okus lahko vedno izboljšamo tudi z zabelo. Malo masla ali olja lahko dodamo že v vrelo vodo, kuhani polenti pa po vrhu dodamo maslo, smetano, slanino, klobaso, pršut, zaseko, ocvirke ali pocvrto čebulo. Nekaterim se k polenti prileže sveže ali kislo mleko, dodajo ji tudi sir ali jajca, zapečena pa velikokrat ustreza tudi kot okusna priloga k mesnim, ribjim in zelenjavnim jedem.
Polente pa nikakor ne smete jemati le kot prilogo, nikakor, saj jo lahko pripravite tudi kot prigrizek, glavno jed in celo sladico. Poiščite recepte za hrustljave ali popečene polentne palčke, pripravite polentno pico, se posladkajte z limoninim kolačem s polento ali si v vročih poletnih dneh privoščite polentna zmrzlina kot osvežilno sladico.

PEČENI POLENTINI KROKETI Z RDEČO PAPRIKO

Sestavine:
• 150 g polente Zlato polje
• 3 žlice olivnega olja
• ½ čebule
• 1 strok česna
• 250 g rdeče paprike
• 100 ml belega vina
• 300 ml vroče vode
• 1 žlička soli
• ⅓ žličke kajenskega popra Maestro

Priprava: V ponvi na zmernem ognju segrejemo dve žlici olivnega olja. Nato v ponev dodamo sesekljano čebulo, česen in na drobne kocke narezano papriko. Vse skupaj pražimo na zmernem ognju 5–7 minut. Sedaj prilijemo vino, premešamo in kuhamo toliko časa, da se vino zreducira. Nato zmanjšamo ogenj in v ponev stresemo polento ter premešamo. Sedaj prilijemo vročo vodo ter kuhamo in mešamo 5 minut. Vmes polento začinimo s soljo in kajenskim poprom. Kuhano polento nadevamo na pladenj, obložen s papirjem za peko, in jo zgladimo. Pri tem pazimo, da obdržimo 2 cm višine. Pladenj pokrijemo s folijo in ga postavimo v hladilnik za 40 minut, da se polenta ohladi in strdi. Ohlajeno polento vzamemo s pladnja in jo narežemo na poljubno velike krokete. Sedaj segrejemo pečico na 180 °C in v ponvi segrejemo eno žlico olivnega olja. Na segretem olju prepražimo narezane polentine krokete. Pražimo 3–4 minute, da dobijo zlatorjavo skorjico. Vmes jih enkrat obrnemo. Nato jih preložimo na pladenj in v ogreto pečico ter jih pečemo še 10 minut. Postrežemo jih kot prilogo poleg mesnih in zelenjavnih jedi. Kroketi se dobro znajdejo v družbi poširanega jajca in rukole.

Preprosta in vsestranska, že 50 let naša
Temelj kakovostnega življenja je polnovredna hrana, ki oskrbuje telo z vsemi življenjsko pomembnimi hranilnimi in varovalnimi snovmi. Tu igrajo pomembno vlogo žita, ki poleg sestavljenih ogljikovih hidratov vsebujejo še rastlinske beljakovine, zelo malo maščob, vitamine, rudninske snovi in dietne vlaknine – vse v idealnem razmerju. Zaradi prehranske in energijske vrednosti predstavljajo osnovo polnovredne prehrane, in zlata polenta pri tem ni nobena izjema.
Skledica zlatorumene polente je vsestranska jed, z nizko vsebnostjo maščob in lahko prebavljiva. Ne vsebuje nikakršnih kemičnih dodatkov ali konzervansov, saj je vse 100-odstotno naravno. Za polento Zlato polje velja ista receptura in priprava že od vsega začetka, izjemno prepoznavna pa je tudi njena od prvega dne ne bistveno spremenjena zlata embalaža, ki kupce s prodajnih polic vabi in nagovarja že 50 let.
Če bi na samem začetku nekdo rekel, da bo polenta pri nas pustila tako močan pečat in dosegla zlato obletnico, mu morda ne bi verjeli. A če ta, poleg prepoznavnega okusa in vrhunske kakovosti ponuja še celotno paleto različnih možnosti priprave, se ni bati, da s svojo vabljivo zlatorumeno barvo še dolgo ne bi imela stalnega mesta na naših mizah.

Za še več navdiha v domači kuhinji obiščite Instagram profil @Zlato.polje, kjer bodo vsak teden objavili kreativne video vsebine  Sašem Šketo, do 4. decembra 2020 pa boste lahko sodelovali še v nagradni igri ob 50. letnici polente Zlato polje in se potegovali za jubilejna pakiranja polente in set posode Emo.