Intervju: Dominik Bagola - glasbeni akordi ob skodelici kave

Velik del vašega življenja je povezan z ustvarjanjem. V čem in kdaj najdete navdih za ustvarjanje? 
Mislim, da vsak glasbenik, ustvarjalec, pevec, potrebuje prostor in čas, vendar prihajam iz diametralno nasprotnega okolja. Čas za ustvarjanje sem si kot otrok moral izboriti v domači družinski gostilni ob pultu, kjer sem se uril tudi v veščinah, kot je kuhanje kave. Moj čas se zdaj začne s prvo skodelico jutranje kave, ki si jo pogosto ponesem h klavirju. Hitro se porodi kaj ustvarjalnega in pogosto grem še po kakšno kavo za navdih. Tudi ko nimam veliko časa, skušam užiti vsak trenutek in se potopiti v ustvarjalni svet.

Katero vrsto kavnega napitka imate najraje?
Prisegam na dve vrsti napitkov. Dan najraje začnem s kapučinom ali podaljšano obliko macchiata – z macchiatonejem, to je kava z malo manj mleka in malo penice, sicer pa prisegam na macchiato. Mislim, da se v tej različici občuti dovolj kave, arome, posebnosti v sami mešanici kave.

Si kavo pripravite na kakšen poseben način? 
Doma imam kavni aparat Saeco Xesis Suprema, ki mi omogoča res vrhunsko barista izkušnjo. Vrsto let sem se vrtel okrog profesionalnega gostinskega aparata in prijateljem pojasnjeval, kako dragi so takšni aparati v barih, kako težko jih je očistiti. Na tem področju je napredek res izjemen. To, da si lahko privoščim vrhunsko barista izkušnjo doma, ki bi jo sicer lahko doživel le v specializiranih kavarnah, me vsakič znova preseneti. Všeč mi je, da si aparat zapomni moje priljubljene vrste kave in da pri tem lahko izbiram med kar 22 vrstami napitkov, zato je to hkrati zame tudi pravi mali tečaj o kavah. Izberem si lahko tudi vrsto kave, praženost zrn in dolžino kave, aparat pa se tudi preprosto očisti. Vse to se mi zdi velika dodana vrednost.  

Pogosto grem še po kakšno kavo za navdih.

Se česa pri pripravi še posebej držite?
Vsekakor tega, da si kave nikoli ne sladkam. Tako kot je dodati kečap na pico zločin, je zame zločin dodati v kavo sladkor. Bolje se je potruditi za sladko življenje kot za sladko kavo. Oče, ki je bil 50 let gostinec in je veliko obiskoval tudi kavarne v regiji, nas je tudi zgodaj naučil, da v Italiji nimajo navade priti kapučina popoldne. Tega se skušam držati in si ga pripravljam zjutraj. Nekaj časa sem poskušal biti tudi klasični “kofetar”, torej piti zgolj kavo, a mi ta oblika ne ustreza. Rad imam nekaj malega mleka zraven.  

Je z aparatom Saeco mleko pripravljeno tako, kot si želite? 
Pripraviti kapučino z njim je preprosto, kar je tudi ena od dodanih vrednosti tega aparata. Ko se mleko speni, je ravno tako na barista oziroma vrhunski ravni. Paziti moram le, da je mleko sveže. Sicer pa me skozi proces priprave krasno vodi zaslon na dotik, prek katerega se potopim v popolnoma meni prilagojeno izkušnjo priprave kave. Zame je to pobeg od telefonskih zaslonov, ki prinašajo obveznosti, k zaslonu za pripravo kave, ki prinaša užitek tako kot prava italijanska kava.

Tudi vaš kavni aparat Saeco je oblikovan, zasnovan in izdelan v Italiji. Se to pri kavi občuti?
Mislim, da se pri aparatu Saeco čutijo italijanska kakovost, tradicija in ljubezen do kave. V Italiji je kava izkušnja, tam je kava doma in zdaj grem lahko po to izkušnjo v svojo kuhinjo. Sicer pa greva z zaročenko, kadar se mudiva v Benetkah, rada v legendarno kavarno Caffe Florian, kjer so rituali kave zelo določeni. Všeč mi je njihov način hitrega pitja kave ob pultu in druženja ob kavi. Italijani pitje kave na splošno jemljejo zelo resno – tako kot testenine, mame in opere.  

Kaj menite – kavoljubec postaneš ali preprosto si?
Da si lahko glasbenik, moraš glasbo ohranjati in nikoli odnehati. Enako je pri kavi, le da se je moraš najprej navaditi. Razlika med kavo in glasbo je v tem, da kave ne moreš piti pri sedmih. Takrat sem se namreč začel ukvarjati z glasbo, kavoljubec pa sem postal v gimnazijskih letih in je od takrat naprej moja stalnica. Verjamem, da je kava več kot le napitek, je odnos s svetom, je filozofija. V Sloveniji pogosto rečemo, da gremo na kavo, a to pomeni le, da se srečamo s prijatelji. Verjamem, da ti kava, če jo imaš rad, lahko odpre nove svetove.  

V besedilu pesmi Marelice pojete “danes so le trenutki, v njih pa jaz in ti za zmeraj”. Raje pijete kavo sami ali v dvoje, v družbi?Ko piješ kavo sam, se ji lahko bolj posvetiš. V dvoje pa je v središču pogovor. Tudi dobra kava je lahko del pogovora, radi pohvalimo dobro kavo, in ob Saeco kavnem aparatu pogovorov o dobrih kavah ne zmanjka. To, da se pri nas pije kakovostna kava, se pozna pri številu obiskov. Odkar imam kavni aparat Saeco, moram delati razpored. :)

Ko zaprete oči, kakšne barve, kakšnega okusa je vaša glasba? 
Pri nas, v Krajinskem parku Goričko, so čudovito zlati sončni zahodi in te barve so moji glasbi najbližje. Sicer pa z glasbo slikam svet v vseh barvah mavrice. Okus moje glasbe je neposladkan. Kot kava. Iskren, avtentičen, opojen in aromatičen. Da ostane, da navdihne.  

Si ob kavi privoščite tudi kakšno znano prekmursko sladico? 
Naše sladice niso ravne lahke, zato kave ob njih ne pijem. Si pa zelo rad privoščim macchiato po kakšni dobri prekmurski gibanici.

Kaj je za vas sinonim za kakovost v glasbi in kaj pri kavi? 
Vsaka kakovostna znamka instrumentov ima svoje posebnosti, tako je tudi pri kavi. Klavir, ki je tehnološki višek doživel v 20. stoletju, je kraljevski instrument, je mojstrski dosežek inženirstva in umetnosti, lahko je tudi statusni simbol. Aparat za pripravo kave mora ravno tako biti zavezan kakovosti, vse mora dobro delati, kot dela Saeco, pri katerem sta tehnologija in dizajn res dovršena. Vse vrhunsko in kakovostno pa, verjamem, dobi dodatni smisel, ko ob tem odpreš tudi dušo in srce in se prepustiš trenutku.

Le še to. Kako boste praznovali praznične dni?
Vse leto poslušam klasiko, jazz, cvetober svetovne glasbe. Zares svet pa mi je novoletni koncert dunajskih filharmonikov in tega se veselim bolj kot silvestrovega. Komaj čakam, da s kavo v roki sedem pred televizijo in uživam ob zvokih novoletnega koncerta. To je moja praznična tradicija.