Okusi slovenske tradicije - od narečja do kulinarike

Od obale do Prekmurja so le tri ure vožnje, a razkorak med ravnicami s polji buč in štorkljami na strehah in bučanjem valov ob beneški arhitekturi v Piranu ne bi mogel biti večji. Kontrast obema predstavlja Gorenjska s svojimi vršaci in dobro staro kmečko tradicijo krepkih obrokov.

Primorska – vonj po morju in Italiji

Turistični in kulinarični najbolj razviti slovenski pokrajini močno koristi bližina Italije, ki je Primorski pustila neizbrisen pečat v arhitekturi, temperamentu in tudi kulinariki. Primorska kulinarika je tako po eni strani tipično sredozemska – z veliko sezonske zelenjave, testenin in morske hrane, ki pa ji zaledje s svojimi osmicami in kmečka tradicija dajeta svojevrsten pečat. Bobiči, fritule, jota, brodeti, fuži s tartufi … In izvrstni zorjeni pršuti od Krasa do Brd … Piranski solni cvet je postal eden najbolj cenjenih slovenskih kulinaričnih izvoznih artiklov, slovensko oljčno olje pa zaradi največje temperaturne amplitude velja celo za najboljšega na svetu. In pa, seveda, ne pozabimo na vina, pri katerih so bili Primorci (z Goriško) vedno korak pred ostalimi vinorodnimi pokrajinami. Na primorskem koncu najdemo dve od treh najboljših slovenskih restavracij – Hišo Franko v Kobaridu in Zemono v Vipavi. Tako Ana Roš kot Tomaž Kavčič se redno uvrščata tudi v italijanske vodiče najboljših, gostujeta v tujini in skrbita za promocijo lokalnega. Roševa je s svojo avantgardno kuhinjo, osnovano na zapostavljenih surovinah iz Posočja, navdušila celo ameriški Netflix, ki je o njej in okolici Hiše Franko posnel epizodo Chef's Table, medtem ko se je Kavčič v zadnjem času še bolj posvetil nadgradnji starih vipavskih jedi.

Primorsko lahko okusimo tudi na številnih festivalih, ki potekajo tako na obali kot v zaledju skozi vse leto – april je mesec vinskih festivalov (festival rebule in oljčnega olja v Brdih, festival Brda in vino, Orange Wine festival v Izoli), nato pa sledijo praznik češenj, praznik oljčnega olja in blitve, odprte kleti, praznik terana in pršuta, ribiški praznik, Sladka Istra, praznik kakijev … 

Izbrane restavracije: Gostilna pri Lojzetu (Zemono), Hiša Franko (Kobarid), Majerija (Slap), Dam (Nova Gorica), osmice.

Prekmurje – dežela bučnega olja in odprtih ljudi

Prekmurje je zaradi svoje lege v skrajnem severovzhodu Slovenije malce po krivici zapostavljeno, a ta melanholična pokrajina gostoljubnih ljudi ob Muri skriva kar nekaj biserov – tudi kulinaričnih. Na Prekmurce je močno vplivala sosednja Madžarska s svojo krepko, začinjeno, težko in mastno kuhinjo, polno močnih okusov. V tamkajšnjih gostilnah se tako mize šibijo pod težo bogračev, paprikašev, langašev, bujte repe, ocvirkov, dodolov s kislo smetano in prekmursko gibanico, tako da je kolesarjenje po tistih neskončno dolgih ravnicah po napornih dnevih ob jedači skoraj obvezno. Prekmurci, kot izvozniki znani predvsem po bučnem olju in bučnicah, so ves svoj kulinarični potencial v bistvu začeli razvijati šele v zadnjem času, ko so se nekateri najambicioznejši predstavniki gostinskih panog povezali in začeli tržiti svoje adute. V prvi vrsti je tu gostilna Rajh, ki se je pod Tanjo in Damirjem Pintaričem iz tradicionalne družinske gostilne razvila v eno od tistih, ki se danes uvrščajo v sam slovenski vrh, zahvaljujoč reinterpretaciji prekmurskih jedi. Mesarstvo Kodila si je ustvarilo ime s svojimi šunkami, tünkami in zorjenim mesom, med oljarji so zastavonoše butičnega bučnega olja pri Kocbeku, medtem ko se pri vinarjih v zadnjem času najbolj trži Marof, butičnejši pa je Gjerkeš.

Izbrane restavracije: Rajh (Bakovci).

Gorenjska, kjer tradicija še živi

Če je Primorje obrnjeno k Italiji, Prekmurje k Madžarom, pa je Gorenjska trdno zasidrana v slovensko kmečko tradicijo »delavskih« in gorskih jedi, ki jih je nekaterim lokalnim kuharskim mojstrom v zadnjem času uspelo povzdigniti v posodobljene. Tu je zastavonoša predvsem Uroš Štefelin iz Vile Podvin, ki surovine odkupuje od lokalnih kmetov in ribogojcev, v svoje krožnike pa redno vključuje take pozabljene surovine, kot so hruške tepke, raviole polni z vranico in mozgom, ješprenj pa kuha s kranjsko klobaso. Tudi sicer so klobase stalnica gorenjskih miz, pa obare, divjačina, loška smojka (repa in kaša), krapi, žganci, govnač (jed iz zelja in ocvirkov), krompirjeva medla, gluhi štruklji … Čeprav je tudi na Gorenjskem včasih težko najti res pristno gostilno, kjer tradicije ne bi izpodrivale pice in kalamari, pa slednjega prav gotovo ne boste našli v gorskih kočah, kjer se še vedno držijo klasik. In za neokrnjeno gorsko pokrajino še vedno ni boljšega konca od gorenjskega. Za sladico pa se še vedno lahko zapeljete v dolino do Bleda, kjer je njihova kremšnita praktično že ponarodela.

Izbrane restavracije: Vila Podvin (Mošnje), Gostilna Krištof (Predoslje), Gostilna pri Danilu (Reteče), Gostilna pr' Matičku (Kranj).

Namig: Kje in kdaj okusiti regije?

Primorska: Okuse in vina te pokrajine bomo doživeli 23. in 24. aprila v Šmartnem v Goriških brdih, kjer vsako leto poteka festival Brda in vino. 9. in 10. maja vabljeni na Zemono na Okuse Vipavske, Odprta kuhna s poudarkom na lokalnih ponudnikih – letos v Kopru – se začne 26. aprila, Izola pa 29. aprila ponovno gosti Orange Wine festival.

Prekmurje: Prekmurje v Ljubljani lahko doživimo 4. junija, ko na Pogačarjevem trgu ponovno pripravljajo prireditev Diši po Prekmurju, medtem ko bomo na festival prekmurske šunke in gibanice v Murski Soboti morali počakati do jeseni.

Gorenjska: Med 15. in 17. aprilom Radovljica že tradicionalno vabi na festival čokolade, tudi sicer pa je Radovljica tista, ki stoji za pobudo "Okusi Radol'ce", v kateri so združene gostilne in restavracije, ki so se posvetile obujanju in modernizaciji gorenjske kulinarike.

Po mojem okusu - glasuj za nov, slovenski okus Argete

Namen aktivnosti je, da s pomočjo blagovne znamke Argeta izberete nov slovenski okus Argete. Izbirate lahko med 3 okusi za katere so Argetini razvojniki navdih črpali iz prečudovitih slovenskih pokrajin.

Pokrajine iz katerih izhajajo, črpajo osebnost in značilnosti naši okusi “po prekmursko”, “po kranjsko” in “po primorsko” ter glasuj za tisto pokrajino, ki te s svojim karakterjem in posebnostmi najbolj prepriča.

Glasuj na: argeta.com/sl/po-mojem-okusu