Najboljše čokoladnice po svetu

CITYLIFE 03.03.2018
Mast Brothers Chocolate

Jacques Torres (New York, ZDA)

Ko stopimo v čokoladnico Francoza Jacquesa Torresa, se zdi, kot da bi stopili v film Čokolada. Jacques Torres uporablja samo sveže surovine, znan pa je po zanimivih okusih in edinstvenih čokoladnih kombinacijah. V čokoladnici, opremljeni po vzoru francoskih butikov, se lahko tudi pogrejemo s skodelico vroče čokolade ali pa se posladkamo s francoskim pecivom.
www.mrchocolate.com 

Teuscher (Zürich, Švica)

Leta 1932 ustanovljena čokoladnica že od nekdaj prisega na tradicijo, za svoje svetovno znane čokolade pa uporablja samo najbolj kakovostne in najdražje surovine – od izbranih kakavovih zrn do mleka lastnih 15 krav mlekaric. Ustanovitelj Dolf Teuscher je kakav, marcipan, sadje in oreščke zbral na svojih potovanjih po vsem svetu, danes pa po njegovih izvirnih recepturah proizvajajo več kot sto vrst čokolade brez kemikalij, dodatkov ali konzervansov. Hišna specialiteta so praline s šampanjcem Dom Perignon.
www.teuscher.com  

Mast Brothers Chocolate (New York, ZDA)

Čeprav se brata Mast zadnje čase otepata natolcevanj, da sta v svoji hipsterski čokoladnici v Brooklynu sprva uporabljala pretopljeno komercialno čokolado, čokolada Mast v Združenih državah Amerike še vedno velja za referenco, brata pa za prva prava ameriška butična izdelovalca čokolade. Ponašata se lahko s tem, da vsa čokolada izvira z ene same plantaže kakava, veliko pa vlagata tudi v zunanji videz svojih izdelkov.
mastbrothers.com  

Oriol Balaguer (Barcelona, Španija)

Oriol Balaguer, mojster čokolade in slaščic, ki se je šolal pri slovitem Ferranu Adrii iz El Bullija, ima pri svojem delu moderen pristop, njegova čokoladnica pa je že od zunaj vizualno osupljiva. Njegove bonboniere so prava paša za oči, čokolada pa eksplozija okusov in ustvarjalnih kombinacij, ki jih Balaguerjeva ekipa izumlja v svojem laboratoriju. Med drznejšimi so čokolada z žafranom, tartufi in vasabijem.
www.oriolbalaguer.com

Patrick Roger (Pariz, Francija)

Za razliko od številnih svojih tradicionalnih pariških kolegov Patrick Roger prisega na eksperimentiranje in nenavadne okuse – od sečuanskega popra do guave. »Rodin med čokoladarji«, kot mu pravijo, slovi po svojih čokoladnih kipih (nekoč je skušal ustvariti čokoladnega slona naravne velikosti), tako da nikdar ne veste, kaj bo ustvaril v svoji matični čokoladarni na Place de Madeleine. Navdih za butik, ki si ga je Roger zamislil s pariškim arhitekturnim birojem X-Tu, so našli v gozdu, le da so živali zamenjale čokoladne skulpture.
www.patrickroger.com


Pierre Marcolini (Bruselj, Belgija)

Bruseljski maestro, ki ima butike še v Tokiu, New Yorku, Kuvajtu, Londonu in Parizu, slovi po svoji vrhunski čokoladi z izjemnimi polnili. Stranke si svojo kombinacijo okusov in barv lahko izberejo same v butiku ali prek spleta, Marcolini pa nato personalizirane bomboniere dostavlja po vsem svetu. Matična trgovina spominja na butik luksuznega draguljarja, gospod Pierre pa vsako leto po dva meseca preživi v tropskih deželah, kjer se spoznava z lastniki plantaž kakava in nadzoruje delo ter išče navdih za svoje edinstvene recepture.
eu.marcolini.com

Zanimivosti

  • Čeprav čokolada izvira iz Južne Amerike, danes 70 % kakava pridelajo v Afriki.
  • Na leto po celem svetu zaužijemo 7,2 milijona ton čokolade.
  • Vsako leto pridelajo skoraj 4 milijone ton kakava, industrija kakava pa je tako močna, da se med 40 in 50 milijonov ljudi preživlja z njo.
  • Depresivni ljudje pojedo 55 % čokolade več kot nedepresivni.
  • Prvo mlečno čokolado je leta 1875 v Švici izdelal Henri Nestlé.
  • Daleč največ čokolade pojedo v Švici (12 kilogramov na osebo na leto). Sledita Irska in Velika Britanija (10 kilogramov), na četrtem mestu je Avstrija (9 kilogramov), na petem Belgija, na šestem pa Nemčija.
  • Bela čokolada nima nobene povezave s kakavom, komercialna čokolada pa ponavadi vsebuje tako malo kakava, da je običajno sladkor tisti, ki zasvoji čokoholike, in ne čokolada.

Izbor urednika

Spletni urednik, Pika Zrim, priporoča