Mmm...Čokolada - hladna ali vroča

Anja Mrevlje 03.02.2016
Čokolada

Čokolada včasih ...

Če se kulinarične kombinacije, kot je divjačina v čokoladni omaki ali bakalar s kakavovim posipom, ki jih v zadnjem času pred nas postavljajo kuharski mojstri,zdijo ekstravagantne in drzne, gre v resnici za vrnitev h koreninam čokolade.Pred 4.000 leti so namreč stare civilizacije v Srednji in Južni Ameriki čokolado uživale kot grenko, poživljajočo pijačo iz fermentiranih kakavovih zrn, ki so ji nato dodali še čili in druge začimbe. »Hrana bogov«, kot so ji rekli, takrat ni bila slaščica, temveč poživilo, ki je dvigovalo razpoloženje in spolno slo, zato so verjeli, da ima nadnaravne moči. Maji so častili boga kakava, ki so mu vsako leto ob žetvi darovali človeške žrtve, čokolada pa je bila rezervirana za vladarje, bojevnike in slavnostne obrede. Azteški vladar Montezuma naj bi vsak dan spil deset litrov čokolade, da bi si povečal libido;čokolada je postala valuta in sredstvo blagovne izmenjave, vladarje pa so pokopavali s kozarci čokolade za onostranstvo.

Ko so španski konkvistadorji v 16. stoletju v Mehiki iskali zlato in srebro, so se v domovino vrnili s čokolado, ki pa so jo osladkali in začinili s cimetom.Še vedno je bila simbol bogastva, luksuza in moči – privoščile so si jo lahko samo elite, srkali so jo kralji, Španci pa so dobrino ljubosumno varovali vse do 17. stoletja, ko se je hčerka španskega kralja Filipa III. poročila s francoskim kraljem Ludvikom XII. in čokolado ponesla še v Francijo. Od tam je temna delikatesa nadaljevala svoj pohod po evropskih dvorih. 


Čokolada danes ...

Čokolada je ostala aristokratska pijača vse do leta 1828, ko je nizozemski kemik Coenraad Johannes van Houten izumil stiskalnico za kakav, ki je ločevala kakavovo maslo od kakava, in tem povzročil pravo čokoladno revolucijo. Čokolada je nenadoma postala dostopna tudi širšim množicam, njena proizvodnja pa se je močno pocenila. Leta 1847 je britanski proizvajalec J. S. Fry & Sons izdelal prvo čokoladno tablico iz kakavovega masla, kakavovega prahu in sladkorja, leta 1879 pa je Rodolphe Lindtizumil čokoladni mešalnik, s katerim je dosegel žametno strukturo čokolade, po kateri Lindt slovi še danes. 

Konec 19. stoletja je čokoladna industrija dosegla pravi bum, saj so kot gobe po dežju po zahodu vznikala družinska podjetja, kot so Cadbury, Mars in Hershey, ki so se obdržala vse do danes. Kljub množični proizvodnji je čokolada vedno ohranila status luksuzne dobrine, o čemer priča tudi to, da je bila med vojnami dragoceno prekupčevalsko blago. Za časa balkanskih vojn smo čokolado tihotapili v naših prtljažnikih, po vojni smo jo skupaj s kavo pošiljali sorodnikom na razdejana območja. Še danes je čokolada z alkoholom, parfumi in tobakom stalnica brezcarinskih prodajaln in najpogostejša darilna izbira – tudi za valentinovo, saj še vedno namreč velja za enega glavnih afrodiziakov. 





Izbor urednika

Spletni urednik, Anja Mrevlje, priporoča