Po svetu se odpirajo butične slaščičarne, pred katerimi se vijejo dolge vrste navdušenih ... Več
Koktajli – umetnost mešanja
"Alkoholna mešana pijača z najmanj tremi sestavinami, od katerih je najmanj ena alkohol." Tako preprosto zveni definicija koktajla, pa toliko različnih inkarnacij in zapletenih izvedb je doživel v svoji zgodovini.
Prva definicija koktajla se v pisnih virih pojavi leta 1806 v ameriški reviji The Balance and Columbian Repository, v kateri je urednik Harry Croswell pijačo slikovito definiral kot poživljajoč alkoholni napitek, zmešan iz katerega koli alkohola, sladkorja, vode in grenčice, popoln za "volilno pijačo", ker, kot je dejal Harry Croswell: "/…/ hkrati ohrabri srce in zmeša glavo, tako da je izjemno uporaben za demokratskega kandidata – ker je oseba, ki je pogoltnila kozarec koktajla, pripravljena pogoltniti tudi vse drugo." Šalo na stran, koktajli vsekakor niso omejeni zgolj na politike, ampak je njihova prednost ta, da so tako raznoliki, da lahko prav vsak najde svojega – če imamo radi bolj "moške", grenke in dimljene okuse ali pa če smo bolj pristaši sladkih sadnih okusov. Zlasti tisti sveži, mešani s sodavico, tako gladko stečejo po grlu, da alkohola niti opazimo ne, kar ni vedno nujno najbolje.
Foto: Tina Lagler
Skozi čas ...
Koktajli so se skozi zgodovino tudi precej spreminjali, spreminjali so se trendi, okusi in osnovne sestavine. Če se je vse skupaj še pred dobo prohibicije v ZDA začelo s klasikami, kot so sazerac, manhattan in old fashioned, koktajli na osnovi viskija, sladkorja in grenčice, je slajši sadni trend prinesla prohibicija. Med letoma 1919 in 1933, ko so bile alkoholne pijače v ZDA prepovedane, so koktajle uživali na skrivaj, v tako imenovanih speakeasyjih. Kakovost alkohola je v tistem času močno padla, z viskija pa so pivci presedlali na gin, ki ne zahteva staranja in ga je zato lažje zvariti nezakonito. Da bi zamaskirali okus nizkokakovostnega alkohola, so začeli uporabljati med, sadne sokove in ostala sladila, poleg tega pa je bilo sladke koktajle tudi lažje hitro popiti – ključen detajl, če sediš v lokalu, v katerega lahko vsak čas vdre policija. V 60. in 70. letih so koktajli postali manj priljubljeni, presedlalo se je na čiste alkoholne pijače, dokler se niso ponovno povzpeli v 80. letih, ko je glavna osnova zanje postala vodka. Tradicionalni koktajli so se vrnili v bare šele pred kratkim, v zadnjem desetletju, z njimi pa tudi vloga barmanov, ki danes kar tekmujejo, kdo se bo bolj izkazal s svojo reinterpretacijo koktajlne klasike.
A v teh zgodnjih poletnih dneh bo večina pivcev vseeno verjetno raje posegla po čem lažjem, kot so spritz koktajli (aperol spritz, campari spritz, spritz rosatto, hugo …), ki jih v Italiji, od koder izvirajo, niti ne bi uvrstili pod koktajle, pri nas in na Zahodu pa radi tudi za navadni aperol spritz zaračunajo kot za klasični koktajl. Morda namig: če smo ljubitelji spritz alkoholnih napitkov, se zapeljimo do Benetk, pa še v enem najlepših razgledov na svetu bomo lahko uživali.
Slavni koktajl bari po svetu
Harry's Bar (Benetke)
Harry's Bar je beneška institucija – če ne zaradi drugega zato, ker sta bila tu izumljena bellini, eden od klasičnih beneških koktajlov (prosecco in breskvin sok) in karpačo. Bar, ki na videz sicer ni videti nič posebnega, je leta 1931 odprl beneški natakar Giuseppe Cipriani (da, tisti Cipriani) in naglo je postal shajališče umetnikov in zvezdnikov. Še danes lahko tako sedite na stolčku, na katerem je posedal Ernest Hemingway, sem so zahajali Orson Welles, Alfred Hitchcock, Peggy Guggenheim in Aristotel Onassis. Harry's Bar je bil leta 2001 razglašen za narodni spomenik, svoje izpostave pa ima danes še v Rimu, Parizu, New Yorku, Londonu in Hongkongu.
harrysbarvenezia.com
Harry's Bar (Benetke)
Dead Rabbit (New York)
Najboljši newyorški bar sta zakrivila migranta s Severne Irske, ki sta Dead Rabbit odprla sredi finančne četrti Manhattna. Meni je organiziran po štirih letnih časih, njihov najbolj znani koktajl pa je Moby Dick (konjak, irski viski, šeri, figa, bezeg, limona, bitters, vanilija). Prijeten bar z očitnim irskim pridihom (strežejo kar 145 irskih viskijev!) je zasnovan po vzoru tistih iz 20. let, zato ne čudi, da so v lokalu posneli tudi nekaj prizorov filma Tolpe New Yorka.
deadrabbitnyc.com
Dead Rabbit (New York)
Nightjar (London)
Čeprav Nightjar ni ravno majhen bar, pa je povpraševanje po njem tako veliko, da so obvezne rezervacije en mesec vnaprej, pri neprodušno zaprtih vratih s komaj opaznim izveskom pa vas pričaka najprej varnostnik, nato pa še hostesa za dvojno preverjanje. Šele potem se lahko sprostimo v retro, z lesom obloženem prostoru, kjer lahko ob zvokih jazza v živo srkamo tako predprohibicijske kot najmodernejše koktajle. In nikdar ne vemo, v kakšni embalaži nam ga postrežejo – lahko je to pacifiška školjka, lahko pa ruski samovar.
barnightjar.com
Nightjar (London)
Dirty Dick's (Pariz)
Havaji sredi Pigalla, soseske, ki je od nekdaj slovela po razvratu. Pariz ima sicer elegantnejše in bolj sofisticirane koktajl bare, a Dirty Dick's je zabaven. Nikdar ne veste, v kakšni obliki vam bodo postregli pijačo, medtem ko boste čakali nanjo na bambusovi stolici, bo pa vedno z veliko domišljije. Poskrbljeno je tudi za večje skupine – ne čudite se, če vam na vaše omizje postrežejo gorečo bovlo, ki jo nato počasi srkate.
Dirty Dick
Loos Bar (Dunaj)
Leta 1908 odprt Loss Bar je pravi biserček v središču Dunaja – »Loos American Bar«, kot je njegovo polno ime, ne skriva, da si je za vzor jemal temačne, zadimljene speakeasyje ameriškega juga, ki jih je združil s secesijsko arhitekturo slavnega dunajskega arhitekta Alfreda Loosa ter sofisticirano oblogo iz marmorja, stekla in oniksa. Mest je malo, fotografiranje ni dovoljeno, tako da je vsak koktajl še toliko bolj posebna izkušnja.
loosbar.at
Loos Bar (Dunaj)
Bar Tonique (New Orleans)
New Orleans je skoraj sinonimen s koktajli in jazz bari, v katerih jih strežejo, tako da je težko izbrati najboljšega. V zadnjih letih je izjemno priljubljen Bar Tonique v francoski četrti, tudi zato, ker je za razliko od nekaterih bolj zvenečih in dražjih ljudski, soseski bar, skratka tak, v katerem lahko izkusimo pristen New Orleans. To mesto ob Mississippiju sicer slovi predvsem po svojih hurricanih (rum in sadni sokovi) in sazeracih (s konjakom ali viskijem).
bartonique.com
Bar Tonique (New Orleans)
Artesian (London)
Londonski Artesian se vsako leto uvršča v sam vrh najboljših koktajl barov na svetu. Bar v elitnem hotelu Langham daje veliko na zunanji videz (tako prostora kot pijač in tudi oprave gostov), koktajli niso poceni, a pravijo, da se izplača vsaj enkrat doživeti to izkušnjo. Njihov hišni koktajl je Camouflage, ki ga strežejo v orjaškem kozarcu v obliki ananasa, s kadečim se potpourrijem.
artesian-bar.co.uk
Artesian (London)
Koktajli v filmih
Nekateri najbolj ikonični koktajli so zasloveli tudi s pomočjo filmov in TV-serij. Tako martini neločljivo povezujemo z Jamesom Bondom, ki ga agent 007 redno naroča z znamenito frazo "pretresen, ne premešan".
Don Draper iz serije Oglaševalci (Mad Men) po drugi strani prisega na Old Fashioned, klasični koktajl z viskijem in grenčico, medtem ko je Carrie Bradshaw iz serije Seks v mestu najraje srkala bolj sadni Cosmopolitan, zmešan iz vodke in brusničnega soka.
Ljubitelji kultnega filma bratov Coen Veliki Lebowski bodo znali povedati, da "The Dude" pije White Russian (vodka, kavni liker in smetana), medtem ko je filmska klasika Nekateri so za vroče proslavila koktajl Manhattan (viski, vermouth, grenčica).
Ob filmskih koktajlih pa nikakor ne moremo mimo uspešnice iz 80. let, Koktajl, v kateri je Tom Cruise v vlogi mojstra mešalca Briana Flanagana ''šovmansko'' stregel prav vse, še najraje pa Alabama Slammer in Sex on the Beach.
Besedilo: Kaja Ignjatovič