Kateri so najboljši tuji sladoledi?

Prva kepica sladoleda ...

Zgodovina sladoleda naj bi sicer segala že v leto 400 pred našim štetjem, v čas Perzijcev, ki so izumili posebno ohlajeno sladico, pripravljeno iz rožne vode in tankih rezancev, pri čemer so led zmešali z žafranom, sadjem in drugimi okusi, jed pa so v poletnih mesecih stregli na perzijskem dvoru. Na Kitajskem so se 200 let pred našim štetjem sladkali z zmrznjeno mešanico mleka in riža, medtem ko naj bi si dal rimski cesar Neron z gora pripeljati led, ki ga je nato za poobedek zmešal z najrazličnejšimi sadnimi dodatki.

Umetnost izdelave sladoleda so zares izpopolnili v 16. stoletju, ko je italijanska vojvodinja Katarina Medičejska ob poroki z vojvodo Orleanskim v Francijo pripeljala tudi svoje slaščičarske mojstre z lastnimi recepti za sorbete in sladolede. Na okus za sladolede so kmalu prišli tudi na drugih evropskih dvorih, recepti so se razširili v ZDA, preprostemu ljudstvu so postali na voljo sredi 18. stoletja, zares razširjeni in dostopni pa so postali šele sto let kasneje, ko je švicarski priseljenec Carlo Gatti pred londonsko postajo Charing Cross postavil prvo sladoledno stojnico. Od tam dalje je šlo samo še strmo navzgor.

Kateri so najboljši tuji sladoledi?

Ben & Jerry's

Sladoledni dvojec iz Vermonta (ZDA) sta sicer danes že industrija, a še vedno ohranjata razburljivost okusov in inovativnost, ki ju je leta 1978 postavila na sladoledni zemljevid. Ameriški sladoled številka ena ponuja celo paleto norih okusov in kombinacij, ki bi bile za evropski okus pretirane (arašidovo maslo in marmelada, bučna cheesecake, vanilija s presticami z arašidovim fudgeem, testo za rdečo žametno torto s koščki torte in kremastim premazom …), a presenetljivo delujejo.
benjerry.com

Ben & Jerry

Grom

Sveži in naravni sladoledi danes močno razširjene sladoledarnice iz Torina temeljijo na surovinah najboljše kakovosti, večinoma italijanskih in južnoameriških, pri čemer sta Federico Grom in Guido Martinetti res izluščila samo esenco surovine, pa naj gre za gvatemalsko kavo ali pa venezuelsko črno čokolado, za sardinsko rikoto ali pa karamelo s himalajsko rožnato doljo. Vrste so vedno dolge, ne glede na to, ali čakamo na kepico v Benetkah ali pa New Yorku.  
grom.it   

Grom, Foto: © Grom, Facebook

Moritz Eis

Za Moritz Eis je zaslužna avstrijsko-srbska naveza. Uporabljajo le sadje ekološkega porekla, izdelujejo pa izključno naravne okuse – od sivke do pomaranče z olivnim oljem, od buče do črnega sezama.
moritzeis.com

Moritz Eis, Foto: Moritz Eis

Eis Greissler

Če iščemo najboljši sladoled na Dunaju, samo pogledamo, kje so dolge vrste na Rotenturmstraße pred trendovskim, miniaturnim butikom. Tam je prostora komaj za eno stranko in sladoledni pult, za katerim prodajajo organski sladoled brez umetnih arom iz biomleka krav, ki se pasejo na farmi Andree in Georga Blochbergerja v Krumbachu, in samo svežega sadja. Izbirate lahko med klasičnimi okusi in malce bolj neobičajnimi, kot sta kozje mleko ali pa pistacija s soljo in muškatom. Od sedem do osem sladoledov od vseh osemnajstih okusov skupaj je veganskih.
eis-greissler.at

Eis Greissler

Santini

Nedvomno najslavnejši portugalski sladoled bo kmalu praznoval že 70 let, recept za uspeh Santinija pa gre iskati predvsem v ljubezni do posla (gre za družinsko podjetje s koreninami v Italiji) in uporabi 100-odstotno naravnih surovin. Ni čudno, da se pred sladoledarnicama v Lizboni in tisti matični v Cascaisu vijejo kilometrske vrste. Izbiramo lahko med paleto divjih okusov – od gorgonzole z orehi do amazonskih jagod acai, od pečenih jabolk do pomaranče s korenčkom.
santini.pt

Santini

Besedilo: Kaja Ignjatovič

Naslovna fotografija: Eis Greissler