Intervju - Tanja Goričanec, magistra jedrske tehnologije

... pomembna ji je prihodnost ter skrb za naravo, zato tudi ni presenetljivo, da svoj prosti čas skupaj z otrokoma, Zalo in Borom, preživlja v naravi in skupaj z njima odkriva skrite zaklade, ki so pogosto vidni le otroškim očem.

Ker je Zala stara 4 leta, Bor pa ima le 2 leti, še ne razumeta, s čim se v službi ukvarja njuna mama. »Ko bosta dovolj stara, ju nameravam pripeljati na dneve odprtih vrat na Institut Jožef Stefan, in sicer na ogled raziskovalnega reaktorja TRIGA ter razstave o jedrski energiji. Tako si bosta lažje predstavljala, kaj je jedrski reaktor in sevanje. Do takrat pa je mami za njiju predvsem raziskovalka/znanstvenica, ki odkriva nove zanimive pojave,« pravi Tanja Goričanec. 

Tanja Goričanec je tudi predsednica Mreže mlade generacije Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije, v kateri se povezujejo mladi strokovnjaki z različnih področij jedrske tehnologije, ki jih druži skupno zanimanje za miroljubno uporabo jedrske energije in njeno vlogo v energetski prihodnosti Slovenije. Kot predsednica mladih je med drugim vključena tudi v organizacijo dogodka Stand Up for Nuclear, ki ga vsako leto organizirajo v Ljubljani z namenom ozavestiti javnost o prednostih jedrske energije in njeni vlogi pri ohranjanju narave.

S Tanja Goričanec smo se pogovarjali o njenem navdušenju nad jedrsko tehnologijo, o jedrski energiji, prihodnosti te ter izgradnji drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem (projekt JEK2).

Kaj vas navdušuje pri jedrski energiji?
Pri jedrski energiji me navdušuje povezava znanosti in tehnologije, ki je privedla do uporabe izjemno pomembnega vira energije. Navdušuje me že samo dejstvo, da se pri cepitvi jeder, kar izkoriščamo v jedrskih reaktorji, proizvede približno 1.000.000-krat toliko energije kot pri procesu gorenja. In človeštvu je uspelo s pomočjo znanosti to izkoristiti za proizvodnjo ogljično nevtralne električne energije.  Pri jedrskih elektrarnah me navdušuje povezava vseh različnih tehnoloških sistemov, ki omogočajo, da elektrarna deluje, poleg tega je večina teh sistemov in komponent podvojenih in s tem omogočajo rezervo v primeru nepredvidenih dogodkov.

Ste doktorska študentka na Odseku za Reaktorsko fiziko na Institutu Jožef Stefan ter predsednica Mreže mlade generacije Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije, v kateri se povezujejo mladi strokovnjaki z različnih področij jedrske tehnologije, ki jih druži skupno zanimanje za miroljubno uporabo jedrske energije in njena vloga v energetski prihodnosti Slovenije. Kaj je miroljubna uporaba jedrske energije?
Kot miroljubno uporabo jedrske energije štejemo uporabo jedrske energije, ki je v korist človeštvu. Jedrsko energijo uporabljamo za proizvodnjo električne energije, v raziskavah in znanosti, v medicini in še kje.

Kako to, da ste se odločili za študij jedrske tehnike?
Že od nekdaj me je veselila fizika in razumevanje naravnih pojavov, zato sem se vpisala na študij na Fakulteti za matematiko in fiziko na Univerzi v Ljubljani, kjer sem se prvič srečala tudi z reaktorsko fiziko, ki me je takoj navdušila. Predvsem so me pritegnile praktične vaje na raziskovalnem reaktorju TRIGA na Institutu Jožef Stefan, kjer smo teoretično znanje preizkusili tudi v praksi. Odločila sem se nadaljevati študij na smeri Jedrska tehnika na Fakulteti za matematiko in fiziko na Univerzi v Ljubljani.

Kaj se vam zdi, da je največji mit glede jedrske energije v naši družbi in bi ga radi razbili?
Verjetno je največji mit glede jedrske energije v javnosti ta, da lahko jedrska elektrarna eksplodira kot atomska bomba. Vendar temu seveda ni tako. Razlog je povsem različna tehnologija, med drugimi je gorivo v jedrskih elektrarnah narejeno iz nizko obogatenega urana 235, medtem ko se v jedrskih bombah uporablja visoko obogaten uran 235 ali plutonij 239. Tudi v primeru nesreče v Černobilu, kjer je prišlo do eksplozije, ta eksplozija ni bila tipa jedrske bombe, ampak je prišlo do eksplozije zaradi povišanega tlaka.

Kakšno vlogo naj bi imela jedrska energija v prihodnosti Slovenije?
Po mojem mnenju bi morala imeti jedrska energija veliko vlogo v prihodnosti Slovenije, saj predstavlja ogljično nevtralni vir energije, to je vir energije, pri katerem ne pride do izpustov ogljikovega dioksida v naravo, oziroma so ti izpusti zanemarljivi. Slovenija je že jedrska država, imamo Nuklearno elektrarno Krško (NEK) in raziskovalni reaktor TRIGA na Institutu Jožef Stefan. Imamo vzpostavljeno vso potrebno podporno infrastrukturo za podporo uporabi jedrske energije, kot so Institut Jožef Stefan (raziskave, razvoj in izobraževanje), Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost (URSJV), Agencija za ravnanje z radioaktivnimi odpadki (ARAO), Izobraževalni center za jedrsko energijo (ICJT), itd. Zato bi bilo smiselno, da Slovenija nadaljuje z uporabo jedrske energije in se odloči za morebitno izgradnjo novega bloka jedrske elektrarne in za izgradnjo novega raziskovalnega reaktorja, na katerem bomo lahko nudili podporo v raziskavah in izobraževali nove kadre in bodoče operaterje.

Tanja Goričanec, magistra jedrske tehnologije

Kaj bi sporočili tistim, ki imajo zadržke do jedrske energije - morda zaradi filmov, Simpsonovih, poudarjanja nesreč, ki pa jih je bilo zelo malo ... samo tri, če se ne motimo?
Mislim, da je najboljši način premagovanja straha z izobraževanjem. Zato bi svetovala, da se zaupa znanstvenikom, dejstvom in številkam. Tako je, bile so tri nesreče v jedrskih elektrarnah: Černobil, Otok treh milj in Fukušima. Pri tem je potrebno poudariti, da v primeru nesreče na Otroku treh milj ni prišlo do radioloških učinkov na okolje in ljudi. V primeru nesreče v Fukušimi je prišlo do izpusta radioaktivnih snov v okolje, smrtnih žrtev zaradi radioaktivnosti ni bilo. Ne smemo pozabiti, da je v Fukušimi zaradi cunamija umrlo več kot 15.000 ljudi. Tako sta nesreča na Otroku treh milj in Fukušima primer dobrega ukrepanja in reševanja kljub jedrski nesreči, kjer je prišlo do minimalnega vpliva na okolje in ljudi. Večja jedrska nesreča pa se je zgodila v Černobilu, ki je bila posledica napačne zasnove sovjetskega tipa jedrskega reaktorja, neustreznih navodil in neusposobljenih operaterjev. Objavljene številke smrtnih žrtev se razlikujejo med različnimi viri, najverjetnejše številke pa so: približno 50 žrtev do danes in v prihodnosti do 150 žrtev zaradi raka. Za primerjavo lahko vzamemo nesrečo na jezu hidro-elektrarne Banqiao na Kitajskem, kjer je zaradi porušitve jezu in poplave umrlo približno 26.000 ljudi.

Kljub zgornjim podatkom se mnogi ob besedi “jedrsko” stresejo in pomislijo zgolj na jedrske nesreče, ne pa na prednosti jedrske energije. Nam lahko razložite, zakaj zagovarjate, da je jedrska energija ključna za uresničevanje ciljev podnebne nevtralnosti in razogljičenja slovenskega sistema proizvodnje električne energije?
Če želimo uresničiti cilje podnebne nevtralnosti in razogljičiti Slovenijo, bomo morali uporabiti vse ogljično nevtralne vire elektrike: jedrsko, hidro, sončno, vetrno in geotermalno. Pri tej energetski mešanici igra pomembno vlogo jedrska energija, saj predstavlja vir elektrike tudi, ko sonce ne bo svetilo, veter ne bo pihal ali pa bo pretok rek zmanjšan.

»Če želimo uresničiti cilje podnebne nevtralnosti in razogljičiti Slovenijo, bomo morali uporabiti vse ogljično nevtralne vire elektrike.«

Kako na vpeljavo jedrske energije gledajo po sosednjih državah? Kakšno je mnenje o jedrskih elektrarnah v državah kolegov, s katerimi se srečujete?
Stališča držav do jedrske energije v Evropski uniji se precej razlikujejo. Nekatere države so velike uporabnice jedrske energije za proizvodnjo elektrike, npr. Francija približno 80 % elektrike proizvede v jedrskih elektrarnah. Med uporabnicami jedrske energije so tudi naši sosedje Madžari. Vemo pa, da nekatere države, kot so Nemčija in Avstrija jedrski energiji niso naklonjene.

V Sloveniji se kot eden izmed odgovorov na energetske izzive ponuja project JEK2. Menite, da Slovenija potrebuje JEK2? Bi bila postavite JEK2 v kateremkoli smislu nevarna za državljane in državljanke ali pa bi pomenila pozitivno rešitev?
Menim, da Slovenija vsekakor potrebuje JEK2. Poudariti moramo, da je uporaba jedrske energije varna. Veliko bolj varna kot vsi fosilni viri energije. Celo varnejša ali podobno varna kot sončne, vetrne ali hidro elektrarne. Odločitev za izgradnjo JEK2 je tako vsekakor pozitivna rešitev, saj bi tako pridobili ogljično nevtralni vir elektrike, ki bi lahko nadomestil TEŠ.

S kakšnimi izzivi se pri zagovarjanju jedrske tehnologije srečujete v Društvu jedrskih strokovnjakov Slovenije?
V Društvu jedrskih strokovnjakov Slovenije se pri zagovarjanju jedrske energije srečujemo predvsem s strahom ljudi v povezavi z jedrsko energijo. Velikokrat strah izvira iz nerazumevanja naravnih pojavov, kot je sevanje. Vendar se z razumnim pogovorom, podprtim z dejstvi vsak strah in skrb lahko razblini.

Z društvom tudi vsako leto v Ljubljani organizirate dogodek Stand Up for Nuclear. Kaj je namen dogodka?
Namen dogodka je izboljšati poznavanje javnosti o jedrski energiji in sevanju ter predstaviti prednosti jedrske energije pri ohranjanju narave. Z organizacijo dogodka Stand Up for Nuclear v Ljubljani smo se tako lani že tretje leto pridružili mednarodni iniciativi. Dogodek je potekal v več mestih in državah po vsem svetu, kot so Avstralija, Kanada, Francija, Belgija, Nemčija in Združene države Amerike.

Z dogodkom dosegate svoje cilje?
Z dogodkom smo zelo zadovoljni in dosegamo svoje cilje, zato razmišljamo, da bi letos dogodek organizirali še v katerem drugem slovenskem mestu. Dogodek namreč pritegne mimoidoče, ki jih zanima več o jedrski energiji in sevanju. Z zanimanjem si ogledajo plakate, ki jih pripravimo in nam pomagajo izpostaviti in razložiti pomembnejše stvari. Prav tako imamo s sabo različne makete, kot so maketa gorivnega elementa Nuklearne elektrarne Krško in pa meglična celica, s katero se lahko mimoidoči prepričajo, da je sevanje povsod okoli nas. Letos pa so nas obiskali tudi učenci nekaterih srednjih šol, kar je še dodatno popestrilo dogajanje.

Se vam kot poznavalki jedrske tematike zdi, da je jedrska tehnologija ustrezno predstavljana v popularni kulturi? Kako bi jo vi predstavili, če bi imeli to možnost?
Jedrska energija se v popularni kulturi, npr. filmih ali računalniških igrah, pogosto uporablja v negativnem prizvoku ter na zavajajoč in nerealen način. Mislim, da bi bilo nujno prikazati jedrsko energijo v popularni kulturi tudi na pozitiven način. Prvi korak v to smer pa bi bil že pravilen prikaz sevanja, njegovih učinkov in primerne zaščite pred sevanjem.