Vstop v leto Jožeta Plečnika, enega izmed največjih slovenskih arhitektov

Jože Plečnik je zagotovo eden izmed največjih slovenskih arhitektov. Rodil se je 23. januarja 1872. Leta 2022 tako praznujemo 150. obletnico rojstva. Dodaten razlog za slavje ob pomembni obletnici je zagotovo tudi dejstvo, da so bila nekatera njegova dela pred kratkim uvrščena tudi na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. 

Plečnikova hiša, Ljubljana (foto: Miran Kambič, slovenia.info)

Plečnikovo leto se začenja v Plečnikovi hiši
V Plečnikovi hiši so kot uvod v Plečnikovo leto pripravili razstavo Plečnik in pika, ki osvetljuje nastajanje izvirnega biografskega stripa o Plečniku. Razstava bo na ogled od 21. januarja do 8. maja 2022, prikazuje pa proces nastajanja biografskega stripa o Jožetu Plečniku, delo zgodovinarja dr. Blaža Vurnika, ki je pripravil izčrpen scenarij, in striparja Zorana Smiljanića, ki je poskrbel za stripovsko upodobitev Plečnikovega življenja. Na ogled postavlja vse faze ustvarjanja striporomana, od scenarija, preko risarskih osnutkov do končnih avtorskih tabel. V okviru razstave pripravljajo tri vodstva z avtorjema stripa (8. februarja ob 11. uri, 23. marca in 4. maja pa ob 17. uri), ki obetajo iskriv pogovor in vpogled v zakulisje ustvarjanja stripa. Predvideno odprtje razstave so zaradi epidemioloških razmer prestavili na splet – virtualno odprtje z obema avtorjema si lahko ogledate ob 15. uri na facebook strani Plečnikove hiše.

Dan odprtih vrat 
V nedeljo, 23. januarja 2022, na 150. obletnico rojstva Jožeta Plečnika na široko odpirajo vrata Plečnikove hiše v Trnovem, kjer je arhitekt domoval od leta 1921 pa do smrti leta 1957. Hišo zaznamujeta mojstrov raziskovalni duh in askeza, marsikateri arhitekturni eksperiment v hiši pa se je izkazal kot prava rešitev pri nadaljnjem delu, zato je Plečnik sam hišo poimenoval kar "poskusna topla greda".

Plečnikova hiša bo ta dan odprta od 10. do 18. ure. Pripravljajo vodene oglede hiše, na ogled pa sta tudi stalna razstava Plečnik, ki odstira njegov ustvarjalni in intimni svet, ter čisto sveža razstava Plečnik in pika.

Plečnikova hiša - notranjost, Ljubljana (foto: Matevž Paternoster, slovenia.info)Zanimanje za obisk Plečnikove hiše na dan odprtih vrat je izjemno, zato so vsi vodeni ogledi že zasedeni. Zanimivosti iz Plečnikovega življenja lahko spremljate tudi na facebook strani Plečnikove hiše, kjer danes in v nedeljo pripravljajo tudi dve nagradni akciji s privlačnimi, Plečnikovimi nagradami. 

Interaktivno vodenje po Plečnikovih neuresničenih projektih in butično Plečnikovo doživetje
Si predstavljate, kako bi Ljubljana izgledala, če bi Plečnik uresničil vse svoje vizionarske projekte?

Plečnikova tržnica, Ljubljana (foto: slovenia.info)

Plečnik si je Ljubljano zamislil kot sodobne Atene. In čeprav današnja Ljubljana nosi močan pečat njegove genialnosti, je ostalo nekaj Plečnikovih projektov neuresničenih. Spoznate jih lahko na interaktivnem avdio vodenju Plečnikove vizije po Plečnikovih neuresničenih projektih v aplikaciji Nexto Ljubljana. Po poti, polni ugank, ki jo je pripravil Turizem Ljubljana, vas bo vodil sam Mojster. S pomočjo obogatene resničnosti in 3D posnetkov boste spoznali, kako si je zamislil Prešernov trg, Mesarski most, Magistrat in še kaj. Aplikacija Nexto Ljubljana je brezplačno na voljo za operacijska sistema Android in iOS.
Tisti, ki bi želeli spoznati še ekskluzivne Plečnikove lokacije, kamor nima dostopa vsak, pa so vabljeni, da se ob četrtkih udeležijo edinstvenega doživetja Turizma Ljubljana Mojster Plečnik: visitljubljana.com/sl/obiskovalci/nacrtujte-svoj-obisk/ogledi-in-izleti/mojster-plecnik 

Pestro dogajanje se bo nadaljevalo celo leto
Plečnikovo leto bodo obeležili tudi v drugih javnih zavodih s področja kulture, med drugim v Mestni knjižnici Ljubljana, kjer bodo februarja začeli s serijo dogodkov, na katerih bo iz različnih zornih kotov predstavljen ta izjemen arhitekt ter njegov pomen za Ljubljano.

Fotografsko razstavo ob Plečnikovem letu pripravljajo tudi na Ljubljanskem gradu. Na ogled bo od 3. februarja do 10. aprila v Galeriji »S«. Na njej bo prek fotografij, ki jih hranijo v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, Slovenskem etnografskem muzeju in Plečnikovi hiši, predstavljena Plečnikova Unescova dediščina v Ljubljani. Fotografije bodo predstavljale prostor pred Plečnikovim posegom, potek gradnje objektov in njihovo vlogo v urbanem prostoru.

V Mestnem muzeju Ljubljana bodo sredi junija odprli osrednjo razstavo Plečnik 150 let, ki bo osvetlila Plečnikov arhitekturni opus ter razkrila mnoge inovativne ideje in tehnike, ki jih je ta vsestranski umetnik uporabljal pri svojem raznovrstnem snovanju. 

Jože Plečnik se je rodil v Ljubljani kot četrti, predzadnji otrok v družini. Šolal se je v Ljubljani in nato v Gradcu, od koder pa se je odpravil na Dunaj, kjer je sprva dve leti delal kot oblikovalec pohištva pri takrat znanem podjetju J. W. Müller. Njegovo delo ni ostalo očem skrito, saj ga je opazil znani dunajski arhitekt, tudi profesor na fakulteti, Otto Wagner. Plečnik je eno leto pod Wagnerjevim mentorstvom nabiral izkušnje, nato pa se je uspešno vpisal na študij, ki ga je zaključil kot eden izmed najboljših Wagnerjevih diplomantov. Plečnik se je kot arhitekt javnosti prvič predstavil na natečaju za Gutenbergov spomenik na Dunaju. V cesarski prestolnici je pustil pomemben pečat. Tekom življenja na Dunaju pa je odpotoval tudi v Rim, ki je s svojo antično zgodovino ključno vplival na nadaljnje Plečnikovo delo. Leta 1911 je sprejel delo profesorja na praški umetnoobrtniški šoli. V naslednjih desetih letih, ki jih je preživel v Pragi, je bilo večjih naročil sicer manj, kljub temu pa se je v šolskih delavnicah seznanjal z novimi tehnološkimi vprašanji, kar je kasneje pomembno vplivalo na njegov slog gradnje in izbiro materialov pri projektih. Leta 1921 se je preselil v Ljubljano, kjer je ustvarjal vse do svoje smrti leta 1957.

Objekti celostno odsevajo Plečnikovo vizijo in filozofijo. V času vzpona moderne arhitekture je svoj navdih črpal v klasičnih arhitekturnih delih. V svoja dela je vključeval stebre, balustrade in preklade, ki jih je dopolnil s svojim unikatnim slogom. Z odklonom od tedanjih smernic je odkrival nove meje, znanje pa je prenesel tudi na mnoge generacije študentov, ki so njegovi filozofiji dodali svoj izviren slog in s tem pomembno prispevali k uspešnemu razvoju tako slovenske kot tudi jugoslovanske arhitekture. Njegovo pogledovanje proti preteklosti ne pomeni, da se je posluževal zgolj zastarelih gradbenih podvigov. Ravno nasprotno so mnoga njegova dela vključevala takrat najnaprednejše gradbene tehnike in materiale. Plečnik je Ljubljani želel vliti značaj glavnega mesta. V skladu s tem je pripravil veliko projektov za izgradnjo stavb za t. i. državotvorne institucije na politični in kulturni ravni. V svoje ustvarjanje je vključil arhitekturne in topografske danosti Ljubljane ter je s svojim znanjem ustvaril to, kar danes poimenujemo Plečnikova Ljubljana.
Vrednost Plečnikove dediščine je z uvrstitvijo na svoj seznam potrdil tudi Unesco. Na seznam so se uvrstili t. i. vodna os (nabrežja Ljubljanice, mostovi čez Ljubljanico med Trnovskim pristanom in zapornicami), Trnovski most, kopenska os (Vegova ulica, Križanke, Ilirski steber, NUK, Kongresni trg in park Zvezda), Mirje z rimskim obzidjem, Žale ter cerkvi sv. Frančiška in sv. Mihaela.