Intervju - Urška Fartelj. Kako skuhati kosilo v pol ure

Zgodba, kako in zakaj ste začeli ustvarjati kulinarični blog 220 stopinj poševno, ki velja za enega najbolj priljubljenih pri nas, je zelo zanimiva. Zakaj tako ime in kako se je blog spreminjal skozi čas?

Spletno mesto 220 stopinj poševno sem začela ustvarjati in graditi zgolj iz lastne potrebe, potem ko sta moja diagnoza fibromialgija in s tem slabost spomina začeli naglo napredovati. Poleg tega je imel moj otrok različne intolerance na določeno hrano, in ker pred 20 leti na naših policah še ni bilo toliko različnim dietam prilagojene hrane, sem začela kuhati. Strah me je bilo, da bo moje pešanje spomina napredovalo do te mere, da se ne bom mogla več spomniti vseh dobrih receptov, ki sem jih dobila od mame ali sem jih pripravljala otrokoma, zato sem začela te recepte zapisovati na splet in ustvarila blog. Poleg tega, da sem natančno in podrobno zapisovala recepte, sem jim dodala tudi fotografije. Zdelo se mi je, da mi bo, če natančno opišem postopek priprave jedi, to v pomoč, če bi moja bolezen napredovala. Poleg tega sem gledala na te zapise kot na zapuščino za svoja otroka. Ime sem izbrala zato, ker se na 220 stopinj pripravijo naše najljubše jedi, od lazanje ali perutničk, takrat sem tudi kruh pekla na 220 stopinjah, zdaj ga pečem na 240. Poševno pomeni drugače, drugačen pristop od ustaljenega. V življenju nam prevečkrat narekujejo, kako moramo živeti, kako početi stvari ali se držati pravil. S to besedo sporočam, da je prav, da bom golaž, če ne maram svinjskega mesa, pripravila iz govejega, in da s tem ni nič narobe. Sporočilo je, da lahko kulinarični recept prilagodimo svojim željam in da je to v redu. 

Kako se spominjate teh začetkov? 

Začetki so bili bolj sproščeni kot zdaj, ko imam veliko sledilcev. Ti prinesejo tudi veliko naročnikov, ki so pripravljeni plačati za oglaševanje na moji spletni strani in mojih družbenih omrežjih. Vse to potegne za sabo tudi negativizem, ki je vedno bolj prisoten na družbenih omrežjih. Zdi se mi, da smo ljudje vedno bolj občutljivi, če ni nekaj po naših prepričanjih. Ni več tistega, kar je veljalo včasih – da bodi raje tiho, če nimaš za povedati nič pametnega. 

Nedavno ste izdali svojo 4. knjigo Kosila v pol ure. Kaj je skrivnost vaših knjig, ki so ene najbolj prodajanih knjig v Mladinski knjigi? 

Res je, ravno je pri založbi Mladinska knjiga izšla četrta knjiga, ki sem jo pripravila z mislijo na vse tiste starše, ki nimajo veliko časa za pripravo kosila. Svojim sledilcem sem želela ponuditi ideje, kako lahko pripravijo okusna kosila v pol ure. Recepti so preprosti, pisani in razgibani, pripravljeni za različne okuse. Vedno kuham za svojo družino, in če moja otroka nekega recepta ne sprejmeta oziroma ne marata, potem tega recepta ne dodam na blog 220 stopinj poševno. Čeprav sta že večja in manj izbirčna, sta preizkusila vse recepte iz knjige. Dodala bi, da imam občutek, kaj otroci radi jedo, zato so moje knjige polne receptov, ki jih imajo otroci resnično radi. Vse moje knjige so postale uspešnica, kar me je presenetilo, saj je večina receptov tudi na spletu. 

Izbiro naslovnice knjige ste zaupali svojim sledilcem. Koliko vam pomeni mnenje skupnosti, ki ste jo ustvarili na družbenih omrežjih?

Doma se nismo mogli odločiti za naslovnico, kolebali smo med fotografijama v beli ali rumeni srajci. Meni je bolj všeč tista, na kateri sem v rumeni srajci, ker moj izraz na obrazu izraža srečo in veselje, ki ju občutim, ko kuham za družino. Sledilci so izbrali fotografijo z belo srajco, ta je bila bolj všeč tudi možu in oblikovalki, tako da je pri tem ostalo. 

Kako se lotite takega projekta? Koliko časa zori ideja, preden začnete projekt? 

Knjigo pišem vedno sama. Sama napišem recepte, jedi skuham ter jih fotografiram sama, medtem ko so avtorji portretnih fotografij moj mož ali otroci. V zadnji knjigi se je podnje podpisal moj mož. Ideja se rodi med letom ali pa jo spodbudi kakšno vprašanje sledilcev in potem začnem pripravljati in zbirati recepte. Pripravim si seznam in nato začnem pripravo jedi. Ideja za to knjigo se je pojavila lani okrog novega leta, spomladi smo podpisali pogodbo, jeseni sem oddala materiale, pisala sem jo dobre pol leta in pol leta kasneje je izšla. Namen knjige je, da bi čim več ljudi doma kuhalo in se družilo ob hrani. Z okusi in aromami ustvarjamo družinske spomine. 

Imate v mislih že temo za naslednjo kulinarično knjigo?

V bistvu ja, imam že pogodbo za naslednji dve knjigi, naslovov pa ne bi izdala.

Po kateri kuharski knjigi radi sežete in zakaj?

Doma imam zelo veliko kuharskih knjig, v katerih zelo rada pogledam fotografije. V tujih knjigah je veliko sestavin, ki so pri nas na voljo le v specializiranih trgovinah, Slovenci pa imamo radi jedi iz sestavin, ki jih dobimo v vsaki trgovini. Če vidim v knjigi lepo pripravljeno jed, takoj dobim idejo, katere sestavine bi jaz uporabila v njej. Imam veliko knjig v jezikih, ki jih sploh ne razumem, ampak krožniki in sestavine govorijo svoj jezik.

Vaš najljubši recept za hitro poletno kosilo?

Ga nimam. Jedi pripravljam s sestavinami, ki so na voljo sezonsko. Doma imam vrt, tako da uporabljam veliko zelenjave, poleti na morju pa rada pripravim morske, poletne, lahke jedi. Najljubši recept za poletno jed je tisti, v katerem uporabim največ 2–3 sestavine.

Kakšno kosilo je običajno na vaši družinski mizi?

Pogosto jemo jedi, ki jih pripravim za naročnika. Je pa res, da si otroka občasno zaželita kaj »navadnega«, recimo lazanjo. 

Kaj je za vas dobro kosilo?

Uravnoteženo kosilo, ki vsebuje ogljikove hidrate, maščobe, beljakovine. Da se prijetno naješ, da je okusno in da ti po obroku v ustih ostane dober okus. 

Katera vaša jed je najbolj fotogenična?

Ojoj, rekla bi takole. Najmanj fotogenične so moje torte in sladice. Menim, da jih ne znam dobro fotografirati in na slike ujeti tistega, kar vidim. Bolje se izražam z glavnimi jedmi ali solatami. Sladice izgledajo veliko bolje v živo kot na fotografijah, pri glavnih jedeh pa je ravno obratno.

Kaj bo vaš naslednji projekt?

Projekti pri meni nastajajo sproti, ne planiram jih vnaprej, poskusim se prepustiti toku in sproti reševati stvari.

Urškinih 8 najljubših na hitro.....

 • V mestu se najraje odpravite v ... park na sprehod z možem in Googlom (to je naš pes). Drevesa me sproščajo.

• Najljubši kotiček v Murski Soboti ... v parku na klopci v senci pod drevesom.

• Knjiga, ki ste jo nazadnje prebrali ... 220 stopinj poševno.

• Najljubši film … Top Gun, 1. del. 

• Instagram profil, ki vas navdihuje … Navdih iščem drugje.

• Najljubša destinacija ... Toskana, La Rambla, Dalmacija.

• Moj osebni moto ... "Hrana je kot dobro olje, od katerega je odvisno, kako bo tekel naš motor."

• Najljubši recept … Ga nimam. 

Fotografija: Urška in Slavko Fartelj