4 načini kako dokončno nehati z odlašanjem

Gabrijela Vrbnjak 13.05.2019

Odlašanje je univerzalen problem, s katerim se zagotovo srečuje marsikdo od nas. Prevečkrat se znajdemo v situaciji, pri kateri odlašamo, kljub temu da vemo, da ne bi smeli. Tudi če si v mislih ponavljamo "res bi moral-a delati", naša dejanja sledijo brskanju po družbenih omrežjih, stanju pred odprtim hladilnikom v pričakovanju novega obroka hrane, ali gledanju nesmiselnih videov na YouTubu.

Kako vse to pretirano odlašanje premagati in enkrat za vselej s tem prenehati? Pogosto obžalujemo čas, ki ga zapravljamo, ko se približujemo rokom, časa zmanjkuje in priložnost nam lahko zdrsi skozi prste.

Odlašanje ima veliko obrazov. Včasih je preprosteje izbrati užitek nad discipliniranim vedenjem. Včasih gre pri odlašanju za poskus, da bi se izognili nečemu negativnemu. In včasih postaja odlašanje paralizirano zaradi ogromnih pričakovanj. Zato so tu 4 različni razlogi, zakaj odlašamo, in 4 rešitve za vsakega od njih:

1. Naloga ni nujna.

Pogosto nam je težko določiti prednostne naloge, ki niso nujne. Od organiziranja kleti do varčevanja za upokojitev imamo vsi stvari za urediti, do katerih nikoli ne pride. Zaradi tega so naloge, ki so velike in majhne, na dnu seznama opravil zapostavljene mesece, če ne celo leta.

Rešitev: Razmislimo o problemu širše.

Oglejmo si vsakodnevne naloge skozi širši objektiv namesto polaganja pozornosti na podrobnosti. Na primer, če smo se želeli vrniti v šolo in zaključiti študij, se temu nikoli zares ne približamo več, naredimo korak nazaj. Pomislimo, kaj bi dokončan študij pomenil za naše življenje? Kakšne so naše vrednote in cilji glede izobraževanja?

2. Ne vemo, kako začeti ali kaj sledi.

Prepogosto se znajdemo v odlašanju, ker ne vemo, kaj naj storimo najprej. Počutimo se preobremenjeni, zmedeni ali neorganizirani. Začeli smo odlašati, ker ne vemo, kaj je prvi korak. Za takšno odlašanje je manj značilno izogibanje nalogam in bolj izogibanje negativnim čustvom. Dejansko, ko odložimo neko nalogo zaradi drugih nalog, je to produktivno odlašanje.

Rešitev: V nalogi ustvarimo zmedo.

Prvi korak je, da si zapišemo korake. Druga možnost je druženje. Nekateri ljudje potrebujejo zunanjo zabavo in družbo, ki jim pomaga pri razmišljanju. Morda nam bo pogovor s prijatelji ali sodelavci pomagal začeti.

Foto: Pexels

3. Bojimo se neuspeha.

Perfekcionizem v osnovi ni slaba stvar. Navsezadnje visoki standardi vodijo do dela na visoki ravni. Toda včasih imajo t. i. visoki standardi nasprotni učinek. Prepričani smo, da ne moremo izpolniti standardov, ki smo si jih zastavili.

Rešitev: Zavedanje, da naša vrednost ni povezana z uspešnostjo.

Perfekcionizem in odlašanje sta povezana, vendar ni nujno, da so visoki standardi tisti, ki nas upočasnjujejo, ampak visoki standardi pomešani s prepričanjem, da je naša uspešnost povezana z našo lastno vrednostjo. Ta kombinacija nas lahko ustavlja. Vedno si zapomnimo ključno razliko med tem, kdo smo in kaj dosežemo. Za našo vrednost je pomembno toliko več kot samo naši dosežki - naša identiteta, družina, strasti, izkušnje, potovanja, prijatelji, okus, znanje, izzivi, ki smo jih premagali, in, kar je najpomembneje, kako ravnamo v odnosu z drugimi ljudmi.

4. Nekateri od nas delajo bolje pod pritiskom.

Vsi poznamo (ali smo to morda bili tudi sami) dijaka v srednji šoli, ki je lahko prvič odprl učbenik nekaj dni pred testom in še vedno pisal boljše od tistih, ki so se učili tedne vnaprej.

Rešitev: Spoznajmo se.

Izkazalo se je, da so ti otroci načrtovali naprej, samo na drugačen način. Obstajata dve vrsti odlašanja: pasivno in aktivno. Pasivno odlašanje je tisto, kar ponavadi smatramo kot odlašanje. Aktivno odlašanje je bolj strateško - tisti od nas, ki delamo bolje pod pritiskom in raje uživamo v adrenalinu in intenzivno osredotočenost, ki prihaja z bližino roka, se lahko odločijo za kasnejši začetek. Lekcija tukaj je: spoznati sebe.