»Čudovitost spomina«, otvoritvena razstava Cukrarne
Cukrarna, ena najmonumentalnejših industrijskih stavb v Ljubljani, po letih obsežne prenove, začenja svoje novo poslanstvo – s skupinsko mednarodno razstavo, na kateri se predstavljajo Rosa Barba, Sophie Calle, Janet Cardiff, Jimmie Durham, Vadim Fiškin, Teresa Margolles, Ernesto Neto, Adrian Paci, Lia Perjovschi, Marjetica Potrč, Tobias Putrih, Miha Štrukelj, Aleksandra Vajd & Anetta Mona Chisa, Samson Young. Razstavo je kurirala Alenka Gregorič.
Zaradi večinoma temačnih zgodb, ki so se pletle o Cukrarni in se zasidrale v naš kolektivni spomin, je šla kuratorska odločitev za koncipiranje razstave v smeri zasuka perspektive in iskanja možnosti povezave njene preteklosti s sodobno umetniško produkcijo ob raziskovanju pozitivnih in kreativnih plati ustvarjalnosti četverice modernistov, ki so v slovenski prostor prinesli nove ideje, nove teme in nove izraze. Naslov Čudovitost spomina je izpeljan iz misli, zapisane v pismu, ki ga je Dragotin Kette namenil Ivanu Cankarju: »In smejal sem se tudi Tvoji lahkovernosti, ki tako rad verjameš čudovitosti iz ust mojih prijateljev, čudovitosti, ki postanejo čudovitosti le zaradi čudovitega spomina njihovega.« Ob prebiranju pisem njune korespondence se je sestavila pripoved prehajanja iz preteklosti v sedanjost, saj se je, kot že velikokrat poprej, izkazalo, da so tudi pisce moderne pestili podobni problemi, kot so tisti, s katerimi se umetniki soočajo danes; da so bili nerazumljeni, nespoštovani in največkrat na robu preživetja – pa vendar njihova vera v moč umetnosti ni nikoli usahnila.
»Čudovitost spomina«, otvoritvena razstava Cukrarne
24. 9. 2021—13. 2. 2022
V razstavo vključeni umetniki se vsak na svoj način ukvarjajo z vprašanji spomina kot kolektivne in individualne izkušnje, kot stvari občutenja in racionalizacije, kot dejstva in kot čustvenega impulza, kot zaznamka, zapisa, selekcije, interpretacije, hranjenja in pisanja zgodb. Ne nazadnje pa se s prepletanjem preteklosti in sedanjosti oblikujejo zgodbe, ki bodo v prihodnosti postale del nekega drugega spomina.
Besedilo: Alenka Trebušak
Naslovna fotografija: Miran Kambič
Mogoče te zanima tudi?
preberi povezane vsebine