Shopping and Fucking februarja v Mini Teatru

Danes besedilo drame Shopping and Fucking ostaja živo in izrazito aktualno v njegovi kritiki kapitalizma in boja za preživetje mlajših generacij.

V igri spremljamo protagonista Marka, ki zapusti svoja prijatelja in sostanovalca, Lulu in Robbieja, ker odide na kliniko za odvajanje od drog. Slednja se poleg čustvenega šoka znajdeta v situaciji, ko se morata sama finančno preskrbeti in tukaj se prične njuna bitka na trgu dela, bitka za preživetje, bitka za denar. Nepripravljena se znajdeta v Brianovem primežu, edinemu, ki je že osvojil kapitalistične vajeti in dogmo sveta, v katerem so se znašli: »Denar je civilizacija in civilizacija je denar.« Kolikor imaš, toliko veljaš in denar je edino, v kar je mogoče verjeti. Znašli so se v svetu brez velikih zgodb, brez vrednot, svetu hitre hrane, hitrega seksa in prekarnega dela. To je svet, v katerem smo po več kot dvajsetih letih od nastanka Ravenhillove drame, znašli tudi mi. Svet, v katerem za preživetje sklepamo tudi posle s hudičem in pozabljamo na sočutje, ljubezen, moralo. Morda je danes še huje, saj se včasih te posli ne sklepajo v imenu boja za preživetje, temveč v imenu pohlepa. Do danes so tudi  mladi že osvojili kapitalistične vzvode. Mladi človek se torej lahko asimilira v apatični svet ali pa izbere eskapizem, pri čemer ostaja odprto vprašanje, katera izbira je manjše zlo? Do samega sebe, do sočloveka, do družbe?

O avtorju
Mark Ravenhill (1966) velja poleg Sarah Kane in Anthonya Neilsona za enega vodilnih predstavnikov britanske nove dramatike gledališča »u fris« v 90. letih prejšnjega stoletja. Ravenhill je v Bristolu študiral angleški jezik in dramo. Njegova prva igra, desetminutno dramsko besedilo Fist, je bila uprizorjena v programskem sklopu gledališča Finborough, v okviru zbiranja donacij za Red Admiral, projekt pomoči obolelim za aidsom in njihovim sorodnikom. Režiser Max-Stafford Clark, ki si je ogledal uprizoritev, ga je povabil k sodelovanju za celovečerno dramo. Tako je nastal Shopping and Fucking, Ravenhillovo prvo celovečerno dramsko besedilo uprizorjeno leta 1996. Avtor pravi, da sta bila za njegov nastanek in potek zgodbe ključna dva dogodka. Prvi je ugrabitev  in umor triletnega dečka, ki se je leta 1993 zgodil v Veliki Britaniji, drugi pa je smrt Ravenhillovega partnerja, ki je umrl za aidsom. Ravenhill tudi v svojih drugih besedilih pogosto detabuizira homoseksualnost, v njegovih zgodnjih delih pa se pogosto pojavlja motiv, ko najmlajšo dramsko osebo odpeljejo starejši liki in ta posledično izgubi življenje.

Nina Kuclar Stiković

O režiserki
Brina Klampfer je absolventka magistrskega študija gledališke režije in magistra primerjalne književnosti. Za svojo magistrsko predstavo je režirala in napisala besedilo Paloma, ki je bila premierno uprizorjena junija 2020 v Slovenskem mladinskem gledališču. Predstava je doživela številne pozitivne kritike, uvrščena pa je bila v dodatni program Tedna slovenske drame. Je vodja Festivala dramske pisave Vzkrik in predsednica društva KUD Krik. Brina je opravila tudi vrsto dramaturgij in gledaliških adaptacij - pri predstavah Prekleti kadilci (Makarovič, SNG Drama, 2018), Tartuffe (Moliere, Mestno gledališče ljubljansko, 2018), Gospa z morja (Ibsen, SNG Drama, 2019), Martin Krpan (Levstik, LGL, 2018) Besede iz hiše Karlstein (Bojetu, LG Maribor) in drugih. V gledališkem prostoru deluje tudi kot producentka – iz platforme Vzkrik, ki jo je generirala, so vzniknili mnogi mladi dramatiki, ki so prejeli najvišje nagrade za dramatiko in mnoga dramska besedila, nastala ravno v okviru Vzkrika so bila uprizorjena v institucionalnih gledališčih.

Premiera drame se bo zgodila 18. februarja ob 20. uri, prvi ponovitvi pa bosta 20. in 24. februarja ob 20. uri. Vstopnice za predstavo si lahko zagotovite na tej povezavi.