Intervju: Melinda Rebrek - izvršna producentka LJFW

Ljubljana se razvija, Slovenija privablja vse več turistov z vsega sveta, tudi ljubljanski teden mode vsako leto bolj glasno odmeva preko naših meja. Kako ste to dosegli? Kako ste z organizacijo modnega dogajanja v Ljubljani sploh pričeli?

Začetki segajo precej pred sam teden mode, kot ga poznamo danes. Kot veste, sem že dolga leta organizatorka dogodkov, kjer se mi je večkrat ponudila priložnost organizirati modne dogodke za razne kliente. Ostali iz ekipe so tudi aktivno delovali na slovenski modni sceni in tako smo se preko skupnih naročnikov spoznali z večino teama, ki trenutno ustvarja LJFW. Ko so se prejšnja sodelovanja zaključila, smo prišli do sklepa, da bi se bilo škoda raziti, ko imamo še toliko povedati, narediti in ustvariti na tem področju. In tako se je rodil Ljubljanski teden mode in Zavod Zvereene, ki od konca leta 2014 prireja LJFW dogodke.

Melinda Rebrek. (Foto: Osebni arhiv)

V vlogi producentke in managerke stojite za mnogimi dogodki in oddajami pri nas. Kaj vas pri tem poslu tako privlači? 

Dinamika, kreativnost, hitro življenje. Rada imam velike izzive, na videz nepremagljive težave in nepredvidljivost dneva, ki ponavadi zahteva veliko fleksibilnosti, znanja in hitre reakcije. Je kot neke vrste adrenalinski šport, za katerega moraš sicer vsaj malo zares športati, da ti ne zmanjka kondicije, ko jo najbolj potrebuješ. Morda mi je všeč tudi konstantna negotovost in dokazovanje, da ni nemogočega, če je le volja prava in seveda tisti neponovljiv občutek, ko projekt pripelješ do konca. Včasih postane malo utrudljivo, a večinoma prav dolgo brez tega ne morem.  

Takšno delo s seboj seveda prinese veliko stresa, marsikatero pozno uro in najbrž pobere kar nekaj živcev. Kako ohranjate mirno kri in na kakšen način se najraje odklopite? 

Ko se zdijo zadeve nepremagljive in roki prekratki, pogosto zaprem računalnik in odidem nekam, magari čisto na kratko, da zbistrim glavo, uredim misli in na zadevo pogledam od daleč. Po možnosti nekam ob morje, ki me vsakič resetira in na srečo ni daleč. Ali na koncert, kam čez mejo, kjer me nihče ne pozna in sem lahko samo svoja, se podružim s prijatelji, ki v nobenem smislu ne pričakujejo ničesar od mene. Včasih pa grem pod tuš, sperem dan, si natočim en gin tonic, se usedem pred TV in pogledam kakšno serijo ali preberem nekaj strani knjige, ki jo imam trenutno pa polici, z eno od mojih mačjih zverin v naročju, katerih predenje je terapevtsko, vam povem.  Ponavadi ugotovim, da lahko delo tudi razdelim med ekipo in da nihče ne bo umrl, če čisto vsega ne opravim sama. 

Melinda Rebrek: "Rada imam velike izzive, na videz nepremagljive težave in nepredvidljivost dneva!"

Kako so videti vaši dnevi? Obstaja neka rutina ali ste ves čas leteči? 

Ha ha, kakšna rutina, prosim lepo?! Ko sem pred leti spoznala svojega sedanjega partnerja, ni mogel razumeti, kako lahko živim tako, da ne vem natanko, kaj bo jutri ali naslednji teden, kaj šele mesec. Pa se človek očitno navadi, saj sva še skupaj. Edina dnevna rutina, ki jo imam je, da zjutraj v miru in brez preveč besed spijem svojo 'otroško' kavo (z veliko sladkorja in mleka, ja, vem, za nekatere bogokletno, a zame edina oblika kave), se stuširam in v miru oblečem. Potem se rokenrol lahko začne. Priznam, da sem izredno sitna, če mi kdo neplanirano prekine jutro.

Melinda Rebrek. (Foto:Žiga Intihar)

Kaj moda pomeni vam kot posameznici? Vam organizacija tedna mode predstavlja delo ali užitek? 

Že v srednji šoli sem se naučila krojiti in šivati, ker kakšne omembe vredne ponudbe oblačil za najstnice v 80ih letih pri nas še ni bilo. Ker se moji mami ni dalo ukvarjati z mojimi vsakodnevnimi muhami in norimi kroji in ker je rekla, da ne bo šivala samih črnih stvari (bila sem namreč globoko v alter obdobju), sem pač vzela stvari v svoje roke. Očitno se mi je takrat izoblikoval smisel za stil in vedenje, da moda ni le to, da imaš vse novo, ampak je bistveno, kako kaj nosiš in znanje kombiniranja kosov. Ravno zato rada delam modne dogodke, ker se ob delu tudi učim in napajam svoj kreativno-radovedni jaz. Res je sicer, da si ponavadi revij na LJFW v vsesplošni norišnici ne uspem ogledati in si jih pogledam šele naslednji dan na fotografijah, a me delo kljub neverjetnemu naporu izpolnjuje. Zaradi vsega tistega, kar sem opisala v enem od prejšnjih odgovorov.

Kdo je ekipa, ki vam pri organizaciji LJFW pomaga? Koliko ljudi je potrebno, da vse na tako velikem dogodku teče, kot je treba? 

Na enem od prejšnjih edicij LJFW smo se preštevali in omagali nekje pri številki 160. V začetku nas je 5 Zvereen, ki dogovorimo osnove, potem se nam pridruži Nina (Jagodic), s katero prerešetamo ideje, na vsakem naslednjem sestanku pa nas je več - priključijo se še  PR, social, foto in izvedbene ekipe, make up artisti, stilisti, frizerji, hostese, varnostniki, ...

Ste tudi organizatorka Skrivne večerje, kjer za gurmane skupaj z našimi najboljšimi Chefi na skrivnih lokacijah postavljate nekakšne pop up restavracije. Bi se tudi sama označila za kulinarika? 

Skrivne večerje organiziram skupaj z Andrejo Freyer, ki je od obeh definitivno bolj gurmansko nastrojena. Jaz sem bolj praktične sorte, včasih v norišnici dneva jem samo zato, da ne omagam, je pa res, da rada in dobro kuham, ko imam kaj časa in absolutno zelo rada tudi obiščem kakšno dobro restavracijo. Seveda spet, ko imam čas in večinoma na potovanjih. Tam raziskovanjem ni konca.

Melinda Rebrek in Andreja Freyer. (Foto: David Lotrič Banović)

Katera svetovna kuhinja vam je najbolj blizu? 

Obožujem azijsko kuhinjo, ker me tudi v Ljubljani vsaj v mislih prestavi v moj priljubljen kotiček na Zemlji, tudi mediteransko - italijanska mi je zelo blizu. Še posebej, odkar sem odkrila, da je to vse kaj več, kot le pašte in pizze. Glede na to, da so moji domači madžarskih korenin iz Vojvodine, pa absolutno nimam nič proti panonskim specialitetam.

Se na vašem urniku najde čas za kuharijo? Rada kuhate? 

Zelo rada kuham, a le, ko to ni nujno zlo. Ko se lotim, sem praktična, ne maram dolgotrajnega 'pajcanja'. Specializirala sem se predvsem za jedi iz pečice – nikoli sicer nisi čisto prepričan, kaj bo na koncu, je pa hitro in umažeš samo eno posodo. Kakorkoli že, moja hišna degustatorja trdita, da so rezultati okusni.

Kaj pa šport? Vas zanima? 

Trudim se, da se vsaj enkrat do dvakrat tedensko razgibam pri osebni trenerki, čeprav me bolj privlačijo zunanji športi, ki od mene zahtevajo popoln odklop in koncentracijo. Poleti vodni, kot je wakeboard in SUP-anje, nekaj časa sem se trudila celo s kajtanjem, pozimi pa smučanje, saj je Krvavec le slabe pol ure oddaljen od Ljubljane, včasih tudi snowkajt in rekreativno dvoransko plezanje, če se le pokaže prilika in najdem koga, ki bi šel z menoj. Ko imam čas, seveda. Kar pa ponavadi ni takrat, ko je veter oziroma, ko imajo drugi čas. Skratka, it's complicated.

Vrniva se k modi. Ste človek, ki sledi trendom ali se raje oblačite čisto po svoje? 

Trende jemljem kot neke smernice in ideje, kaj obleči, sicer pa imam svoj stil. Rada kombiniram enostavne kose na malo nenavadne načine oziroma jih opremim z dodatki, ki jim vdahnejo osebnost. Vodilo, ki se ga držim, je, da je oprava udobna, da me nikjer nič ne tišči, da je po možnosti vsaj malo elegantna in ne čisto po "JUSu".

Skupinska fotografija iz LJFW. Foto: Marijo Zupanov.

Zakaj po vašem mnenju Ljubljana potrebuje teden mode? 

Ne samo Ljubljana, tudi Slovenija in vse države in kreativna mesta, v katerih delujejo modni kreativci, potrebujejo tedne mode. Teden mode je platforma, na kateri lahko oblikovalci pokažejo svoje delo širšemu občinstvu in potencialnim kupcem, se iztrgajo iz anonimnosti, se predstavijo v najboljši luči, razložijo vizijo svojega dela, prodajo kose ali kar kolekcije, dvignejo raven oblačenja povprečnega človeka, osveščajo uporabnike hitre mode, prebijejo led in tudi zrušijo določene tabuje. To je svoboden svet, v katerem je toleranca do drugačnosti visoka, kjer se pogovarjamo o kakovosti in ne kvantiteti in kjer je inspiracija v zraku. Tudi če traja le nekaj dni, je pomemben faktor v dvigovanju modne zavesti potrošnikov in prepoznavnosti domačih in gostujočih modnih znamk, kot tudi partnerjev v projektu. 

Konec oktobra nas čaka že 11. edicija ljubljanskega tedna mode. Kaj od LJFW lahko pričakujemo tokrat? 

Končno bo teden mode trajal cel teden. Od ponedeljka, do petka. Tokrat smo se povezali s Centrom za kreativnost, ki z društvom SOTO v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Fužinskem gradu organizira modno usmerjeno konferenco z naslovom Sistem mode in združili moči v pet z modno energijo nabitih dni. Tri dni modnih revij slovenskih in tujih modnih oblikovalcev, dva dni prodajnega showrooma 40ih blagovnih znamk, dva dni predavanj in panelov o strokovnih temah na področju modnega ustvarjanja, prodaje in mreženja, nekaj ekskluzivnih dogodkov in predstavitev, podelitev nagrad LJFW WOW,... Ni da ni, bi rekli moji mlajši kolegi. Veseli nas, da se širimo in povezujemo, da se modno dogajanje počasi spreminja v modno industrijo in se vsebine ter znanje širijo in predvsem dopolnjujejo v smiselni celoti. 

HITRIH 5:

Najljubši kotiček v Ljubljani: Kajak kanu klub na Livadi, ob Ljubljanici. Veslači, zeleni mir, račke in nutrije. In voda.
Najljubša kavarna: Godec pub. Vem, ni kavarna, je pa super.
Kje najraje pojeste kosilo? V Mexicu, pri Kinu Šiška. Vsakič me reši, ko domač hladilnik prazno protestira. Pa še Rok (lastnik) je super družba.
Kam najraje potujete? V tople kraje, največkrat nekam, kjer ob obalo pljuskajo valovi.
Knjiga, ki ste jo nazadnje prebrali? Mi smo medvedi! Fredericka Backmana, na polici pa je trenutno nekje na polovici Belo se pere na devetdeset Bronje Žakelj.

Naslovna fotografija: Marko Ocepek