Intervju - Kånken Art: Cecilia Heikkilä in Erik Olovsson

Švedska umetnika sta svojo pristno povezanost z naravo odlično združila z igrivostjo omenjene serije.

Kje so se vaše poti prvič križale z blagovno znamko Fjällräven? Zakaj ste se odločili za sodelovanje? Kakšna je zgodba v ozadju?

Cecilia: Govoriti o tem, kdaj sem se prvič srečala z blagovno znamko Fjällräven, ni tako preprosto. Zdi se mi, da je bila vedno prisotna – od otroštva dalje. Imam nekaj meglenih spominov, ko sem prvič ugledala to blagovno znamko: na severnem Švedskem, kjer sem odraščala, smo pogosto hodili na pustolovščine v naravi. Starša sta nosila jakni Fjällräven. Fjällräven se je zato na neki način stalno prepletal z mojim otroštvom. S komisijo za ilustracije Kånken Art sem se srečala pred približno enim letom pred izidom. Zgodba v ozadju se navezuje na to, da sem običajno precej utrujena oseba. Ravno, ko sem se s svojim psom udobno namestila na kavč, da bi malo zadremala, je zazvonil telefon. Ko sem ugotovila, da me kličejo iz pisarne Fjällräven in da želijo z menoj sodelovati v projektu Kånken Art, sem iz napol zaspanega stanja v hipu preklopila na hiper zbujeno. Ne vem, ali sem bila kdaj koli v življenju bolj budna in navdušena. Zdi se mi, da so videli moje delo v knjigah in si mislili, da je zato, ker je na neki način vedno povezano z naravo, primerno za njihov projekt.

Erik: Ko je Fjällräven stopil v stik z mano in povedal, da načrtujejo projekt s švedskimi umetniki, ki imajo jasno idejo in pristop, poleg tega pa so nekako povezani z naravo, sem bil resnično navdušen. Vprašali so me za nekaj del, ki sem jih ustvaril v preteklosti. Po nekaj sestankih in veliko skiciranja smo se dogovorili za nekaj vzorcev, ki so kasneje postali en končen dizajn v dveh barvnih različicah – pomladna in poletna pokrajina. 

Švedski umetnik Erik Olovsson.

Kje ste našli navdih za ustvarjanje svoje edinstvene različice Kånken Art?

Cecilia: Najboljše ideje vedno dobim, kadar nisem za risalno mizo. Za ta projekt sem se obrnila na tisto, kar najbolj poznam in resnično cenim: naravo in njene prebivalce. Hitro sem se spomnila, da bi lahko na nahrbtniku Kånken prikazala kratko zgodbo o gozdni pustolovščini. Potem sem morala razmisliti samo še o tem, kako bom zadevo izvedla in kako bo vse skupaj videti na tkanini nahrbtnika. Naredila sem ogromno skic in modelov. Na neki točki sem celo poizkušala z lepilnim trakom pritrditi vzorec na svoj stari Kånken, da bi razumela celoten obseg (smeh). Moj proces pred končno odločitvijo vedno zajema veliko različnih idej in smeri. Moj razlog za izbiro tega motiva je, da trdno verjamem, da bomo s povezovanjem in razmišljanjem o naravi bolje skrbeli zanjo in jo ohranjali takšno, kot je.

Erik: Običajno dobim navdih iz reči, ki me obdajajo v življenju in pri delu, in iz vsakdanjih stvari in ljudi okrog sebe. Za projekt Kånken Art sem pregledoval stare fotografije iz svojega otroštva in se spomnil vseh pohodov, ki sem jih v preteklosti opravil z družino. Spreminjajoča pokrajina in nestanovitno vreme mi pomenita zelo veliko. Na podlagi teh spominov sem narisal prve skice za Kånken Art, ki so postale plasti, ki predstavljajo mojo vez z naravo.

PREBERITE ŠE: Fjällräven - posebna izdaja ikoničnih nahrbtnikov Kånken

Kaj vam pomeni sodelovanje s Kånken Art?

Cecilia: Projekt Kånken Art je del iniciative Polarne Lisice (Arctic Fox Initiative), ki podpira različne projekte, ki izobražujejo in varujejo naravo. Zame to pomeni, da dela razliko na področju, o katerem veliko razmišljam in mi resnično veliko pomeni. Poleg tega pa sem imela svoj Kånken vedno s seboj na vseh svojih pustolovščinah. Je brezčasen in klasičen izdelek. Zelo sem vesela in ponosna, da lahko prispevam k tej zapuščini.

Erik: V letih odraščanja so številni prijatelji imeli nahrbtnik Kånken, poleg tega pa si ga je že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja lastil tudi moj dedek. Zato je nekako zakoreninjen v meni kakor tudi v mnogih drugih Švedih. Dejansko mi pomeni zelo veliko, da lahko prispevam k temu novemu kosu. 

Kako bi v treh besedah opisali svoj pristop k oblikovanju? Kako bi opisali svoj stil? 

Cecilia: Moj pristop: radoveden, igriv, navdušen. Moj stil: pustolovski, dostopen, topel.

Erik: Eksperimentalen, igriv, intuitiven.

Imate vzornika? Kakšen oblikovalski produkt si po vašem mnenju zasluži naziv "brezčasen"?

Cecilia: Imam številne vzornike. V prvi vrsti so to moji starši. Naučili so me ceniti naravo in opazovati njene male in velike čudeže. V otroštvu si je moj oče pogosto izmišljeval razburljive zgodbice o magičnih bitjih, ki so živela v votlih drevesih, moja mama pa mi je vsak večer brala pustolovske knjige. Poleg tega občudujem mnoge ustvarjalce, pri katerih dobim tudi navdih, na primer delo Tove Jansson (pisateljica, slikarka, ilustratorka, glasbenica, najbolj znana po Muminih), režiserja Hayaa Miyazakija (Moj sosed Totoro, Čudežno potovanje, Princesa Mononoke). Večina mojih vzornikov si deli podobno mišljenje – ljubezen do narave, humanizma ter zmožnost ravnotežja med temo in svetlobo – pisno in tudi vizualno. Mislim, da bi naziv »brezčasen« dala produktu, ki se lahko tudi v prihodnosti vklopi v različne kontekste in situacije, ne glede na to, kaj predstavlja. Ko že razmišljam o tem, mi pride na misel ravno moj dobri stari Kånken (smeh).

Erik: Mislim, da mora biti brezčasen kos vzdržljiv in da bi moral trajati več generacij, hkrati pa mora imeti zgodbo in močno estetsko vrednost.

Kakšna je, po vašem mnenju, prihodnost sodobnega grafičnega oblikovanja? Vaši načrti …

Cecilia: Ne vem, vendar si zelo želim, da bi lahko videla, kako se v prihodnosti uporablja za promocijo bolj trajnostnega načina življenja. Moji načrti za prihodnost so takšni, da bi še naprej pripovedovala o zgodbah, ki me veselijo. Potem pa ne vem. Imam toliko idej! Trenutno delam na mnogih knjižnih projektih – v nekaterih ilustriram zgodbe drugih avtorjev, v drugih pa zgodbe pišem kar sama. 

Erik: Moj načrt je, da še naprej raziskujem oblikovanje in trdo delam.

Urbano življenje je … 

Cecilia: … navdihujoče. Je prostor, v katerem najdem veliko ustvarjalne moči in kreativnega navdiha. Za nekaj časa. Potem se umaknem v svojo kočo v gozdu, poslušam žolne in si kuham kavo na peči.

Erik: … kako živim svoje življenje, vendar si želim, da bi se nekega dne umaknil v planine in si pustil dolgo brado (smeh).
fjallraven.com