Strah, trepet in zabava ob filmskih srhljivkah

O seriji Stranger Things bodo nekoč govorili, da je kultna. Tako kultna kot prve srhljivke, ki se jih kdo od nas spomni še iz otroštva, ko so nas starši podili v posteljo, češ, ta film pa ni za otroke. V resnici niso bili grozni le filmi, temveč tudi številne zgodbe, ki so krožile po ulici ali smo si jih pripovedovali na taborjenju. Največkrat so romale od ust do ust in nič drugače ni bilo že na primer v daljni zgodovini, antični Grčiji ali pri Rimljanih. Vendar srhljivk ne smemo jemati le za zabavo ali da nam poženejo strah v kosti in dvignejo nekaj adrenalina. Takšne zgodbe imajo tudi globlji pomen, saj izpostavljajo pravila in tabuje v naši družbi ter tudi usodo tistih, ki ta pravila kršijo, oziroma na vse to opozarjajo.

Od prvega filma ...
... posnetka bratov Lumière leta 1895, pa do prve grozljivke ni minilo dolgo. Žanr grozljivke je v svet gibljivih slik vpeljal francoski režiser Georges Méliès, ki je leta 1896 posnel kratki film The House of the Devil. V knjigah in na svetovnem spletu ga večkrat navajajo kot prvo grozljivko, medtem ko je 14 let pozneje strah v kosti že naganjal Frankenstein, ki je od tedaj podedoval kar nekaj adaptacij. Omeniti je treba tudi vplivne nemške grozljivke, ki so v dvajsetih letih prejšnjega stoletja navdihovale ameriške filmske ustvarjalce – eni takih sta Cabinet of Dr. Caligari (1920) in Nosferatu, simfonija groze (1922). Filmi o vampirjih, kot je Nosferatu, so bili ogledalo tedanjega časa, saj so jih navdihovale vojne in smrtonosne epidemije, ki so pozneje odigrale pomembno vlogo v številnih sodobnih srhljivkah; Warning Sign (1985), 28 dni pozneje (2008) in The Crazies (2010) so le ene od mnogih. Tovrstne srhljivke so v glavno vlogo postavile tudi zombije, zaradi katerih je nastalo nemalo t. i. zombi filmov in serij, kot so Zora živih mrtvecev (1978), Shaun of the Dead (2004), Dobrodošli v deželi zombijev (2009) in Svetovna vojna Z (2013). Seveda pa ne smemo pozabiti na kultni film Tisto (1990), katerega adaptacija že straši v naših kinematografih, ter Žago (2004), ki ji očitno ni videti konca, saj še vedno polni blagajne. 26. oktobra v kinematografe, k nam v Kolosej in Cineplexx, namreč prihaja že osmi del z naslovom Žaga 8 (Jigsaw), ki bo smrt velikega "Ugankarja", zločinca Johna Kramerja, postavila pod vprašaj. Dan pozneje bo za več kot odličen uvod v noč čarovnic poskrbela nova, druga sezona serije Stranger Things, s katero se na Netflix z druščino vračata Will Byers ter še večje in bolj temačno zlo, ki leta 1984 bdi nad mestecem Hawkins.

Če smo obudili nekaj legendarnih grozljivk, pa temu primerno tudi zaključimo – zadnji dan v oktobru bo v ljubljanskem Kinodvoru že 10. leto rezerviran za Noč grozljivk. Gre za tradicionalni maraton grozljivk po izboru Marcela Štefančiča, jr., med katerimi se najdejo tako stare grozljivke kot tudi nove. Lahko pa obiščemo tudi prvo Bežigrajsko noč čarovnic v Kinu Bežigrad, ki bo potekala v dveh delih, in sicer so v dopoldanskih urah pripravili pester program za otroke, zvečer pa napoči čas za Bloody Bežigrad, ko se na platnu obeta dvojna porcija groze.

Galerija - zabava ob filmskih srhljivkah