Monografija Klemen Rodman – veličastni opus vsestranskega ustvarjalca

Klemen Rodman (1960–2023) je v svojem več kot štiridesetletnem ustvarjalnem obdobju, ki je segalo od osnovne šole do njegovega preranega odhoda, deloval in ustvarjal na več področjih. Ta polivalentni tvorec, kot ga je poimenoval umetnostni zgodovinar Boštjan Soklič, je aktivno ustvarjal na področjih arhitekture, industrijskega oblikovanja, oblikovanja vidnih sporočil ter likovne umetnosti (kolaži).

Predstavitev monografije oblikovalca Klemna Rodmana v centru Rog v Ljubljani. Foto: Robi Srebrnič

Monografijo sta skupaj zasnovala in oblikovala Klemen Rodman in njegova hči Petra, izdana je bila slabi dve leti po ustvarjalčevi smrti.

Izjemni opus idejnih in realiziranih projektov nas popelje v bogat notranji svet tega vsestranskega ustvarjalca: v njegovem izrazitem in prepoznavnem oblikovalskem slogu izstopa geometrija, simboli slovenstva so vpeti v likovno govorico predmetov, spomenikov in različnih vidnih sporočil, prefinjeno in natančno izdelane detajle ter raznovrstnost predmetov, ki jih je oblikoval, pa zaokroži ciklus kolažev, v katerih se kritično dotakne aktualnih družbenih problemov.

Petra Rodman. Foto: Robi Srebrnič

»Očetovo ustvarjanje se je od samega začetka gibalo na presečišču med industrijskim oblikovanjem, arhitekturo in oblikovanjem vidnih sporočil,« je v monografiji zapisala Petra Rodman.

Predstavitev monografije oblikovalca Klemna Rodmana
 Od leve proti desni: dolgoletni direktor Studia Marketing Jernej Repovš, novinarka Bojana Leskovar, oblikovalčeva hči Petra Rodman, eden ključnih akterjev slovenske medijske in komunikacijske scene Franci Perčič ter umetnostni zgodovinar in likovni kritik Brane Kovič.

Klemen Rodman in arhitektura

Rodmanov nesporno najpomembnejši projekt s področja arhitekture je bil Projekt Vurnik, zasnovan kot projekt kulturnega marketinga. Osrednja os tega večplastnega štiri leta trajajočega projekta je bila razstava del arhitekta Ivana Vurnika, ki je v januarju 1995 potekala v sprejemni dvorani Cankarjevega doma. Razstava je v naslednjih letih gostovala tudi na Dunaju, v Pragi, Budimpešti ter Zagrebu. Za projekt so bili oblikovalec Klemen Rodman, arhitekt Renato Repše in fotograf Miran Kambič odlikovani s Plečnikovo medaljo.

Radovljiški stol R27. Radovljiške stole je leta 1996 izdelal Jože Rozman, podjetje Punt Internacional. Foto: Miran Kambič.

Klemen Rodman je zasnoval tudi serijo mestne opreme, ki je umeščena na različnih krajih v občinah Radovljica in Bled (mestne klopi, info točke, panoji, kolesarnice, koši za odpadke, avtobusne postaje, ulične svetilke). V svoje kreacije je premišljeno umestil značilne elemente tradicionalnih obrti (kovaštvo) in avtohtone arhitekturne posebnosti (kozolci).

Njegovi spomeniki, skulpture, razgledni stolpi, paviljoni in kapelice so nepogrešljiv del kulturne krajine na Gorenjskem.

»Želim, da bi bila knjiga vir navdiha. Da jo listaš znova in znova. In vsakokrat odkriješ nekaj novega.«                                                                                                                                                                                            Klemen Rodman 

Klemen Rodman – oblikovanje vidnih sporočil

Številne celostne grafične podobe, plakati, koledarji, poštne znamke, promocijske in poslovne tiskovine predstavljajo obsežen del njegovega opusa. Klemen Rodman je prav tako avtor številnih črkopisov, zasnovanih v prepoznavnem slogu avtorja in dodelanih do najmanjših podrobnosti. Na natečaju za nove simbole in zastavo Republike Slovenije je njegova rešitev zasedla drugo mesto: »Predstavljeni simbol definira odsev slovenske zgodovine, harmonijo danes in vizijo prihodnosti. To je predstavitev kompleksnega na preprost način, kot začetek nove identitete.« je v utemeljitvi leta 2004 zapisal avtor.

Lipa v Vrbi, steklena šatulja, izdelana v Steklarski šoli Rogaška Slatina, 1999. Občina Žirovnica je šatuljo podarila dr. Francu Rodetu, slovenskemu nadškofu in metropolitu. Foto: Miran Kambič

Klemen Rodman je udejanil Hamurabijevo idejo (dr. Bodgan Oblak, idejni vodja prve slovenske neuradne valute – Lipe). in oblikoval bankovec za 1 Lipo. Na bankovcu sta pomenljivo upodobljena France Prešeren in integralen Plečnikov parlament. Natiskanih je bilo 10.000 bankovcev. Nekaj jih je šlo v obtok v obdobju pred osamosvojitvijo Slovenije. Slednji so bili podpisani in ožigosani s strani dr. Bogdana Oblaka - Hamurabija.

Vodnjak Triglavu pred vilo Zora, del obsežnega projekta Bled 1000 let, 2002. Vodnjak je bil postavljen ob srečanju srednjeevropskih predsednikov na Bledu in Brdu.Foto: Miran Kambič

Rodmanovo občudovanje, spoštovanje in skoraj da že obsedenost s Triglavom se manifestirajo v mnogih delih, leta 2007 je nastala idejna zasnova družbenokoristne promocijske akcije »Triglav v tisoč in eni podobi«, kjer je Rodman Triglav uporabil v različnih komunikacijskih sredstvih. Projekt je bil zamišljen kot promocija Slovenije na enovit, poveden in razlikovalen način.

Ptičja krmilnica, 2011, Foto: Miran Kambič

Klemen Rodman in kolaži

Od leta 2015 pa vse do smrti je Klemen Rodman svoj ustvarjalni nemir usmerjal v kolaže. Od arhitekture, kulture in aktualnih vprašanj sodobne družbe Rodmanovi kolaži izpovedujejo angažiranost ustvarjalca, njegovo kritičnost in vpletenost, ki jih izrisuje v svojem prepoznavnem slogu. Sporočila kolažev, predvsem tista iz poglavja »Duh časa«, so pretresljivo direktna, izpovedna in kritična, provokativnost, ki je vpeta vanje, pa gledalca nikakor ne pusti ravnodušnega.

Komu zvoni?Sarajevo, aj, aj, aj