Najbolj zelena mesta na svetu

Zelene strehe Kopenhagna

Danci slovijo po svojem zelenem načinu življenja in v njihovi prestolnici, kjer koles ni le več kot avtomobilov, temveč tudi več kot prebivalcev, od leta 2010 velja zakon, da mora imeti vsaka na novo zgrajena zgradba zeleno streho. Izjema so stavbe, katerih strehe so nagnjene za več kot 30 stopinj, vse ostale pa morajo streho spremeniti v vrt, trato ali celo zasaditi nekaj dreves.

Prebivalci Kopenhagna vrtnarijo kar na strehah. Foto . State of Green

Kopenhagen s tem odgovarja na klimatske spremembe, saj zelene strehe absorbirajo deževnico, uravnavajo temperaturo in izboljšujejo kakovost zraka, hkrati pa ustvarjajo dom čebelam, metuljem, pticam in seveda številnim rastlinam. Zelene strehe omogočajo tudi različne oblike rekreacije, kot sta čebelarjenje in vrtnarjenje, in krasijo samo podobo mesta.

Vse to poteka v skladu s politiko mesta, da do leta 2025 postane ogljično nevtralno mesto, do leta 2040 pa začne pridobivati vso energijo iz obnovljivih virov.

Pariška tropska pročelja

Podoben zakon o strešnih vrtovih, da morajo strehe krasiti zelenje ali solarne celice, je lani sprejel tudi Pariz, a zaenkrat učinka še ni videti. Je pa namesto streh zelena marsikatera fasada, predvsem po zaslugi Patricka Blanca, doktorja tropske botanike, ki ustvarja prave umetnine. Njegovi urbani vrtovi krasijo pariška pročelja na številnih lokacijah, po svetu pa jih je več sto. Leta uspevajo brez zemlje, saj so posajeni na posebno vrsto klobučevine in imajo vgrajeno črpalko za namakanje. Za zalivanje se uporablja deževnica, zbrana s streh. Vrtovi imajo poleg estetskih tudi zelo praktične lastnosti – učinkovito prispevajo k zniževanju porabe energije. V zimskem času namreč ščitijo stavbe pred mrazom, poleti pa služijo kot naravni hladilni sistem. Vertikalni vrt je tudi učinkovit način čiščenja zraka.

Zelena mesta Fasado na pariški ulici Rue d'Aboukir krasi 237 vrst rastlin. Foto: Pascal Henin

Singapur - od mestnih vrtov do mesta v vrtovih

Najbolj prepoznavni med mestnimi vrtovi, ki stremijo k trajnostnim rešitvam, so zagotovo singapurski Vrtovi ob obali, »Gardens by the Bay«, ki so svoja vrata odprli pred petimi leti. Vrtovi z več kot milijon različnimi rastlinskimi vrstami v mesto vnašajo več zelenja, tudi eksotičnega, in posledično več živalskih vrst, izboljšujejo zrak in celo generirajo sončno energijo. Najbolj prepoznavni so po do 50 metrov visokih vertikalnih vrtovih, imenovanih superdrevesa. Po njih se vzpenja 200 vrst cvetočih ovijalk, orhidej, bromelij in različnih praproti. Na vrhovih dreves so nameščene fotovoltaične celice, ki ponoči omogočajo osvetlitev dreves.

Singapurska zelena drevesa niso le vertikalni vrtovi z bujnim rastjem, temveč tudi generirajo električno energijo za razsvetljavo. Foto: Gardens by the

Dve jezeri z raznolikimi vodnimi rastlinami delujeta kot prečiščevalni in hkrati namakalni sistem vrtov. V največjih steklenih rastlinjakih na svetu pa v megleni gorski in topli mediteranski klimi uspevajo redke rastline, ki jih v njihovem naravnem okolju skoraj ne najdemo več. Rastlinjaki uporabljajo najsodobnejše tehnologije za energetsko učinkovite rešitve pri ogrevanju oziroma hlajenju in dosegajo vsaj 30-odstotni prihranek pri porabi energije v primerjavi s klasičnimi tehnologijami.

Zelena je tudi Ljubljana

Lani je prejela naziv zelena prestolnica Evrope, saj je po besedah Evropske komisije naredila največ zelenih sprememb v najkrajšem časovnem obdobju. Mesto ima kar 542 kvadratnih metrov javnih zelenih površin na prebivalca, kar je točno 500 kvadratnih metrov več, kot jih ima Kopenhagen.

Vertikalni zunanji vrt na fasadi ljubljanskega  družinskega centra Mala ulica. Foto: Depositphotos

Prav tako se Ljubljana lahko pohvali z najdaljšim drevoredom na svetu. Na 34 km dolgi Poti spominov in tovarištva, ki obkroža mesto, je zasajenih več kot 7.000 dreves.

Zelo pa je naklonjena tudi pticam – v mesu živi 161 vrst ptic, od katerih je 86 uvrščenih na seznam ogroženih vrst. V parku Tivoli je urejena dežela ptic Tičistan s krmilnicami, gnezdilnicami in vegetacijo. Ptice imajo hrano in zavetje, obiskovalci pa jih lahko krmijo tudi z roke.

Vse te zelene rešitve pa mestom in ljudem dajo še nekaj več kot čisti zrak ali manjše račune za elektriko. Služijo namreč kot navdihujoč način polepšanja mesta, ki ozavešča, poučuje o okoljskih problematikah in dviguje raven sodobne javne umetnosti.

Besedilo: Manja Kovačič