Ledena modrina

Ledena modrina severnega pola

CITYLIFE

Preko sto let je že, kar je prvi človek stopil na ledeno ploskev nad severnim polom. Mnogi so sledili, a na mokro stran mraza, pod arktični led, so se doslej spustili le redki. Odprava DeepSea Under the Pole by Rolex si je za cilj zadala ravno to. 

Ledena modrina

Neznani svet pod ledom

Uradni cilji sedmerice mladeničev, ene mladenke in psa so bili na smučeh premagati 800 kilometrov poti po ledu Severnega ledenega morja od geografskega severnega pola do najsevernejšega dela Kanade, rta Columbia na polu, medtem pa opraviti čim več potopov, redno izvajati meritve debeline ledu in snega, spremljati odzive človeškega telesa v ekstremnih razmerah in se vrniti domov z neprecenljivo izkušnjo.

"Polarni led je eno zadnjih deviških območij našega planeta in tamkajšnje podvodno življenje nam je v veliki večini povsem neznano. Zaradi vse hitrejšega taljenja ledu in tveganja, da v poletnih mesecih povsem izgine, smo zgrabili eno poslednjih priložnosti, da skriti svet pod ledom dokumentiramo in tako ohranimo za generacije, ki prihajajo za nami."

Vsak potapljač je oblečen v tri sloje, in sicer v toplo perilo, flis ter suho obleko iz neoprena, debelega štiri milimetre. Roke ščitijo rokavice iz flisa ter vodotesne rokavice. Čez neopren so nosili uro Rolex DeepSea. 

Življenja skorajda ni

Kolikor je le bilo mogoče blizu severnega pola (65 kilometrov stran), so se skupaj z 800 kilogrami opreme in 700 kilogrami hrane na smučeh odpravili proti svojemu cilju. Vsak člane ekipe je na saneh, imenovanih pulka, ki so po potrebi opravljale tudi vlogo kajaka, vlekel od 120 do 140 kilogramov opreme. Oblečeni v toplo spodnje perilo, flis ter suho obleko iz neoprena debeline 44 mm ter v rokavicah iz flisa, zaščitenih z vodotesnimi rokavicami, so se v globine podajali varovani z Ariadnino nitjo, kot so ljubkovalno rekli sto metrov dolgi in deset milimetrov debeli polipropilenski vrvi. 

"Podvodna stran ledu je taka, kot smo upali, da bo, ali celo še bolj magična. Spodaj je kot v drugem svetu. Pod mano je štiri tisoč metrov globine. Kako majhna sem!" sporoči v bazo edina ženska Emmanuelle Perie. 

Nekaj dni kasneje vodja odprave, Ghislain Bardout, ki se je edini že potapljal tod, navdušeno ugotovi: "Spet se nam je odprl nov svet! Občutek imamo, kot da smo se znašli v katedrali: ogromni bloki ledu, stebri, zidovi … vse je tu! Le življenja je bolj malo."

Neusmiljena arktika

Odličnemu začetku pa so kmalu sledile težave. Letalo, ki naj bi pripeljalo zaloge, zaradi slabega stanja ledu in vremena ni moglo pristati, zato so jim jih vrgli. Posledica: dolgo in naporno iskanje. Nato jo je vsem na Arktiki pošteno zagodlo vreme – medtem ko je moral Tom Smitheringale, čigar cilj je bil postati prvi Avstralec, ki bi sam osvojil severni pol, celo oddati signal za pomoč v sili in opustiti svoj namen, je ekipa DeepSea Under the Pole by Rolex za 24 ur zamrznila vse svoje aktivnosti. 

Nato pa so se temperature povzpele na –10 stopinj Celzija, kar je vsaj 10 stopinj nad povprečjem za ta letni čas. Led je bil zato vsak dan tanjši in vse teže ga je bilo prečkati. Nazadnje so si priznali, da bo nadaljevanje prenevarno, in se odločili, da bodo odpravo prej končali. A kdaj? In kako?

"Podvodna stran ledu je taka, kot smo upali, da bo, ali celo še bolj magična. Spodaj je kot v drugem svetu. Pod mano je štiri tisoč metrov globine. Kako majhna sem!" sporoči v bazo edina ženska, 31-letna skiperka in potapljačica Emmanuelle Perie. 

Prehitro slovo

"Led se vse bolj in bolj drobi in poka, med potapljanjem slišimo glasno hreščanje, enake zvoke poslušamo ponoči v šotoru … Jasno vidimo, da se zdaj led topi tudi od spodaj: razpade, ko se ga dotaknemo, zlahka odtrgamo kak kos. Pojavljajo se rumene in zelene alge," sporoči Bardout, ki je moral sprejeti težko odločitev o odhodu. "Vsi smo nekako sprejeli dejstvo, da se vračamo prej. Danes smo naredili še zadnji, 51. potop, fotografije, ki jih nosimo nazaj, pa so dobra priča sveta, ki nas je tu obdajal. Magične, nadrealistične so."

Izkupiček: 45 dni na ledu, 170 kilometrov ledene poti pri temperaturah od –52 do –1 stopinje Celzija ter 51 potopov na devetih krajih: 40 ur posnetkov in dvajset tisoč slik. Tudi zato je bilo oditi mnogo laže: "Skoraj nobenega prostora nimamo več na diskih naših računalnikov, ni praznih spominskih kartic."

"V dneh, odkar smo tu, smo doživeli izjemno nizke in težavne temperature, otoplitve in veter, ki so razgnali led, snežne viharje, v katerih smo izgubili občutek za čas in prostor, zdaj pa še taljenje ledu. Čas je, da gremo domov."

Letalo DC3, s katerim so prispeli, zaradi tankega ledu vsekakor ni bil primerna izbira za vrnitev. Namesto njega je letalo tipa Twin Otter poletelo iz kanadskega Resolute Baya na skrajno točko, ki jo je z gorivom še lahko doseglo, poiskalo ekipo in jih prepeljalo proti varnemu in toplejšemu delu severne Kanade.

Vir in fotografije:  Deepsea Under the Pole by Rolex / Benoit Poyelle, Ghislain Bardout

Fotogalerija

Izbor urednika

Spletni urednik, Pika Zrim, priporoča