Kim Majoranc - sčasoma vse postane lažje, samo položaj stola ne

Njena strast (poleg joge) je fotografija, potapljanje na dah, pohajkovanje po visokogorjih, iskanje najboljših sladic ali sladoledov s pistacijo ter preživljanje časa z najbližjimi.

Foto: Taja Harris

Si magistra psihologije in učiteljica joge. Kako prepletaš te dve področji? 

Zares ju ne prepletam in storitve znotraj vsakega izvajam ločeno. Seveda pa mi znanja iz obeh področij pomagajo, da lahko nudim neko celostno storitev, zaradi katere se lahko ločim od ostalih ponudnikov na trgu. Izobraževanja ter praktične izkušnje na področju psihologije so mi dala dovolj etičnosti in odgovornosti, da se tega dela lotevam zelo inkognito in tudi ne izpostavljam tako, kot to počnem z jogo, kjer imam več manevrskega prostora za gradnjo brand awarenessa …  pa še za to mi pogosto zmanjka časa.

Ti dve področji sta skratka tudi moja “full-time” služba in kot samozaposlena se lahko zares posvečam samo temu. Poučevanje joge torej zame ni nekaj, kar poleg redne službe počnem tu in tam, ampak je nekaj, čemur sem se posvetila popolnoma in mi na urniku tudi vzame največ časa. S psihološkim svetovanjem se ukvarjam že dalj časa (svoj čas sem tudi izvajala izključno športno-psihološka svetovanja), sem se pa v zadnjem obdobju od tega malo umaknila in se posvečam bolj izvedbi predavanj/delavnic.

Deluješ pod znamko Body & Mind Institute. Gre za prostor, kjer na enem mestu najdeš več načinov skrbi zase, je bil to od vedno tvoj poslovni cilj?

Vem da se sliši zelo klišejsko, ampak nisem načrtovala nič od tega. Vse s čimer se trenutno ukvarjam, me je na neki točki življenja poiskalo samo, jaz sem se samo predala. Sledila sem svojim željam in delala tisto, kar me veseli in mislim, da se takrat vse poklopi in zgodi, kar se mora. Poslovnih ciljev si zares tudi nisem zadajala in nisem imela “5 letnega poslovnega plana”, ta koncept mi je še dandanes strašljiv. Sledim srcu in znam tudi dobro poslušati želje drugih, zato se je veliko stvari na moji poslovni poti zgodilo prav zaradi ljudi okoli mene, ki so me spodbujali, da naredim to in ono.

Foto: Taja Harris

Poleg joge, izvajaš tudi meditacije in psihološke delavnice. S kakšnimi področji se največ ukvarjaš na področju psihologije?

Na področju psihološkega svetovanja v zadnjem času izvajam delavnice in predavanja z različnimi tematikami, ki so primerne za vse, ki bi radi na nekem področju življenja bolje nastopali ali razumeli same sebe. Izhajam iz konceptov Vedenjsko-kognitivne psihoterapije in druge učim ali jim pokažem različna orodja za delo na sebi. Močno zagovarjam tudi skrb za mentalno higieno, ki pa menim, da je pri večini zelo zapostavljena, saj nas zares tega tudi nihče ne nauči. Zato sem tukaj za tiste, ki bi se radi tega naučili in pri sebi nekaj spremenili oziroma se opolnomočili za delo na sebi. V novem letu načrtujem tudi izvedbo krajših online delavnic z različnimi psihološkimi tematikami, ki bodo praktično naravnane in namenjene temu, da se psihologijo približa množici ter odpravi prisotne mite ali stigme, ki se držijo bodisi psihoterapije/coachinga/svetovanja bodisi mentalnega zdravja na sploh.

Pred kratkim si ponudila tudi online studio, na katerem najdemo vadbe, meditacije, možnost psiholoških delavnic. Kako je prišlo do te odločitev? Koliko časa si potrebovala za takšen projekt? Kakšne imaš cilje zanj?

Želja po taki platformi je bila prisotna že dolgo. A do sedaj nisem čutila, da sem pripravljena, niti nisem imela primerne infrastrukture. Sočasno se mi je toliko začelo dogajati z drugimi projekti (joga v živo, oddihi, dogodki …), da sem to tudi potisnila na stranski tir. Veliko je bilo načrtovanja, razmišljanja, pripravljanja in zares se vse to nikoli ne neha. Online studio živi in vsebine nalagam sproti, zato dela nikoli ne zmanjka. V prvi vrsti je bil namenjen predvsem mojim vadečim, ki bi radi svoje vadbe v živo dopolnili še z vadbami doma, pa tistim, ki so me znova in znova bodrili, da naj že posnamem te svoje meditacije in seveda tistim, ki niso dobili mesta za vadbo v studiu. Seveda pa se pridružuje tudi vse več ostalih, kar me neznansko veseli in upam, da bo naša online skupnost še rasla. Domačemu trgu bi rada namreč ponudila vsebine v slovenskem jeziku, saj je joga praks in meditacij v angleščini ogromno, v slovenščini pa ne toliko. 

Foto: Iva Suhadolnik Gregorin

Je joga nekaj kar te spremlja že od nekdaj?

Ne, v otroštvu in mladosti sem se ukvarjala z različnimi športi (plavanje, rokomet, odbojka, tek, fitnes …). Z jogo sem se prvič srečala preko knjig, ki jih je imela mami in ko sem jo opazovala ob jutrih, ko je meditirala. Takrat se mi je vse to zdelo preveč tuje. Prvič sem se z jogo srečala v času študija in v fitnesu v sklopu vodenih vadb in takrat me je prevzela. Sedaj mineva že 13 let od tega in lahko bi rekla, da je joga nekaj kar me spremlja najdalje in me bo najbrž do konca mojega življenja.

Kako si vedela, da je to pot, ki ji želiš slediti?

Vsak, ki je kdaj že prakticiral jogo in je bila vadba zastavljena pravilno (prave okoliščine, dober učitelj, …) pozna tisti občutek, ki pride po praksi in ga zares niti ne želim opisovati, ker ga moraš doživeti sam. No teh občutkov je bilo pri meni vse več in joga mi je pomagala spoznati, kdo sem in kaj želim. Nisem se je lotila, ker bi želela pri sebi kaj spremeniti ali ker bi bila v obdobju življenja, ko bi šlo kaj narobe. Tudi ne zaradi želje po fizičnih spremembah na telesu (npr. izguba teže ali oblikovanje le-tega). Lotila sem se je zaradi čiste radovednosti in se prepustila. In da se razumemo, večino časa vem, da je to pot, ki ji želim slediti, a se mi tudi kdaj zgodi, da se povprašam, ali je to res to, pridejo trenutki, ko bi najraje odnehala, trenutki ko ne zmoreš, ampak praksa te nauči tudi vztrajnosti tako na blazini kot v vsakdanjem življenju. 

Preplavljeni smo s hitenjem, izgorelostjo in nenehnim iskanje potrditve. Kako se ti spopadaš s temi pritiski? Se ti zdi, da so vsebine, ki jih ponujaš dober način, da se umirimo in povežemo s sabo v tem hektičnem svetu?

Kot te joga nauči vztrajnosti, te nauči tudi tega, da se z drugimi ne primerjaš, da ne živiš v preteklosti in obžaluješ svoje odločitve in da tudi z glavo nisi preveč v prihodnosti in neprestano sanjaš o vsem, kar se bo še zgodilo in pričakuješ, kako bo takrat boljše. Pritiske si ustvarjamo sami ali nam jih drugi, če jim to dovolimo. Sama se zato skušam temu izogibati. Lotevam se stvari, ki so znotraj mojega kroga vpliva ter pustim, da ostalo steče, kot bo steklo in potem odreagiram (če je potrebno). Pri svojem poučevanju joge ali na meditacijah, delavnicah ipd., skušam vse te lekcije (ki so tukaj že tisoče let) predati drugim, zato upam, da jim te vsebine pomagajo. Vse preveč smo namreč v svojem analitičnem umu, neprestano nekaj analiziramo, premlevamo, razmišljamo in ljudem želim pokazati, kako priti spet v svoje telo, se začutiti, ustaviti za trenutek, zadihati in vzpostaviti tisto pravo povezavo med umom in telesom. 

Foto: Iva Suhadolnik Gregorin

Kaj bi svetovala nekomu, ki se prvič sreča z jogo? 

Da sčasoma vse postane lažje, samo položaj stola ne (smeh). Malo v hecu, to je namreč slogan, ki sem ga ravnokar dala natisniti na svoje majice. Ampak nekaj resnice je v njem. Rekla bi, da naj spusti vse predsodke ali ideje, ki jih o jogi ima in se samo prepusti. Naj bo radoveden/na in če morda prva vadba ne bo tista “ta prava” naj poskusi še drugje in druge vrste joge. Nič ni tako težko, kot morda izgleda na prvi pogled in joga je veliko več kot samo fizična praksa. Ampak vsa ta spoznanja pridejo sčasoma, ne ko se prvič srečamo z jogo. 

Ponujaš tudi joga oddihe, ki so zaenkrat potekali v Italiji. Kaj vse se dogaja na teh oddihih? Za koga so primerni? 

Smo imeli tudi oddihe v Sloveniji pa letos poleti sem skočila tudi v Švico oddelati en zaseben oddih. Vsak ima svojo tematiko in recimo ti italijanski so bolj namenjeni iskanju ravnovesja med užitkom ter zdravim načinom življenja, zato zjutraj veliko jogiramo, meditiramo ter izvajamo pranajamo. Popoldan pa se prepuščamo “dolce far niente” sladkemu brezdelju, uživamo v dobri italijanski hrani, si ogledamo kakšno znamenitost, imamo kuharske delavnice, privoščimo si masaže ipd. Primerni so za vse: jogiste, ne-jogiste, mlade, zrele, moške in ženske. Kmalu bomo objavili razpored oddihov za leto 2024 in se jih že zelo veselim.

Kateri del tvojega dela je tisti, ki ga najbolj obožuješ?

To da sem obkrožena z izjemnimi ljudmi. Upam, da svojim vadečim dovolj pogosto povem, ampak to izpostavljam še tukaj: zares sem hvaležna, da na moje vadbe prihajajo tako krasne osebe, ki se ne naveličajo mojih praks in skupaj z mano rastejo. Imamo se fino in postali smo ena res dobra joga skupnost, zato je to tudi nekaj, kar mi vliva voljo in motivacijo, da vztrajam pri tem, kar počnem.

Kakšne imaš želje in cilje za prihodnost?

Da bi se vsi kolektivno malo umirili, upočasnili in končno spoznali, da nam gre precej lepo.