Avanturistična poletna potovanja nekoliko drugače

Anja Mrevlje 29.07.2017
Avanturistična poletna potovanja

Ležanje na plaži s knjigo, morda kak izlet z ladjico, pivo v sosednjem lokalu ... tipičen poletni dopust. Vsako leto isti. V veliki večini najraje dopustujemo na Hrvaškem – lani se nas je tja odpravilo kar 1.265.792. Sosedi imajo sicer čudovite plaže in ko v tujini rečemo, da gremo na dopust "le na Hrvaško", nas čudno pogledajo in zavidljivo pripomnijo, da gre za top destinacijo, ki naj ji nikar ne rečemo "le Hrvaška". Res je, malo smo razvajeni, a hkrati je tudi skrajni čas, da preizkusimo nekaj novega. Kam pa se torej lahko odpravimo tisti, malo bolj avanturistični oziroma sprememb željni turisti?

Kampiranje s pogledom na vrh gore Matterhorn. Foto: Depositphotos

Za tiste, ki nam je poleti prevroče

Ležanje na plaži ni za vsakogar ... Bi raje smučali? V francoskih Alpah se sezona nikoli ne zaključi in v Les Deux Alpes lahko smučamo tudi poleti. Na višini do 3.600 metrov od 20. junija do 29. avgusta obratuje 17 vlečnic in sedežnic, smučanje pa je mogoče med 7. uro in 12.30. Teren je bolj osredotočen na začetnike z večinoma modrimi progami, vendar je odprt tudi snežni park.

Tudi najvišje evropsko smučišče, 3.883 metrov visok zermattski ledenik Theodul, obratuje celo leto, poletna sezona pa traja od 24. aprila do 24. novembra. Takrat je na voljo do 25 kilometrov prog. Poletno smučarsko območje si švicarski Zermatt deli s Cervinio v Italiji, tako da je možnosti več kot dovolj.

Švicarski Zermatt. 

S pravo zimo pa vabi celotna južna polobla. Avstralija ni le raj za surferje, temveč kljub nižjim nadmorskim višinam tudi za smučarje – smučišča namreč ležijo med 1.000 in 2.000 metri nad morjem, snega ne manjka. Najvišje (2.037 metrov) in hkrati največje smučišče je Thredbo, ki je na pol poti med Sydneyjem ali Melbournom. Iz obeh mest bomo do tja potrebovali šest ur vožnje. Sezona traja od sredine junija do oktobra, na voljo pa je več kot 70 kilometrov urejenih prog.

To velja tudi za Južno Ameriko – Andi s povprečno nadmorsko višino 4.000 metrov ponujajo veliko izbiro smučišč, še največ jih bomo našli v Čilu. Brrr, smo se že ohladili.
les2alpes.com
zermatt.ch
thredbo.com.a

Za prave hipije

Če ne maramo organiziranih potovanj, se lahko s starim Volkswagnovim kombijem, kolesom ali pa kar avtostopom odpravite na t. i. "hipijevsko pot", po kateri so potovali mladi hipiji do konca 70. let. Vodila je od Londona preko Belgije, Nemčije do Balkana, naprej v Turčijo, Teheran in preko Kabula vse do Indije. Hipije je namesto denarja gnal "flower power", pot pa jih je vodila tja, kjer sta bila dogajanje in dobra družba, iskali so stik z lokalnim prebivalstvom in potovali z minimalno prtljago. Hipijevski dopust danes lahko izkusimo na Gavdosu v Grčiji – sob za najem in tavern je le peščica, zato večina obiskovalcev, predvsem nudistov, spi na čudovitih borovih plažah na severovzhodnem območju Sarakiniko, dneve pa preživljajo v medsebojni družbi in lenarjenju na plaži. Svetovna hipijevska prestolnica pa ostaja indijska Goa z lepimi plažami in zabavami, kjer se lahko izgubimo v transu, housu ali zelo priljubljeni psihadelični glasbi.

Zabava na plaži Arambol, Goa, Indija.

Za neumorne žurerje

Najbolj navdušeni žurerji lahko celo poletje le potujejo od festivala do festivala – festivalsko sezono uradno odpre največji med njimi – angleški Glastonbury, ki poteka konec junija, sledijo mu Roskilde na Danskem, Exit v Novem Sadu, belgijski elektronski festival Tomorrowland, avgusta pa še Sziget v Budimpešti in Rock en Seine v Parizu. Veliko možnosti pa je tudi preko luže – med najbolj priljubljenimi so Lollapalooza, ki poteka avgusta v Chicagu, Coachella v Kaliforniji in bolj umetniško usmerjen Burning Man v Nevadi. Letos so se na festivalsko turnejo odpravili predvsem The XX, Ice Cube, The Killers, Arcade Fire, Lorde, A Tribe Called Quest, LCD Soundsystem, Solange, The Prodigy, David Guetta, The Weeknd in Justice. Če jim bomo sledili, ne pozabimo na gumijaste škornje in spalno vrečo.

Glasbeni festival Roskilde na Danskem. Foto: Rockphoto

Za stik z naravo

Za res umirjen dopust daleč na švedskem podeželju – v naravi, z ekološko pridelano hrano, ki jo gostje sami naberejo – je treba odleteti do Gothenburga. Od tod je še slaba ura vožnje do otoka Tjörn, kjer je kmetija Lekanders Bär och Boende s številnimi nasadi jagod, malin in črnega ribeza.

Še bolj severno, v Haradsu, majhni vasici s 600 prebivalci, je hotel na drevesih. Sedem sob na sedmih drevesih sredi neokrnjene narave ponuja lep razgled na prostrane gozdove in dolino reke Lule. Sobe so sodobno opremljene, na voljo je tudi savna. Tukaj lahko pozabimo na časovne omejitve vsakdanjega življenja in uživamo v spokojnosti.

Hotel na drevesih v majhni vasici Harads na Švedskem.

V sosednji Finski pa lahko teden dni preživimo na kmetiji s haskiji in se z njimi podamo na vodene trekinge – na primer v okolici Rovaniemija ali Kuhma. Psi so polni energije in če lahko vlečejo snežne sani, bodo z lahkoto tudi človeka, zato ni dovolj, da imamo radi pse, potrebujemo tudi nekaj kondicije. Najboljše pri vsem tem pa je, da lahko naravo opazujemo skoraj 24 ur na dan, saj se zaradi bližine arktičnega kroga sonce le za kratek čas skrije za obzorje in tako od junija do avgusta ni popolne teme.
treehotel.se
wildtaiga.fi

Na kung fu ali surfanje in jogo z Ujusanso

Tudi mesec dni intenzivnega kung-fu treninga v šaolinskem templju (npr. Songshan Shaolin Traditional Wushu Academy v provinci Henan) je lahko zelo zanimiv dopust. Predvsem zelo naporen, saj se treningi začnejo že med 5. in 6. uro zjutraj ter trajajo cel dan. Vsi vadeči so oblečeni v tradicionalna oblačila, treninge pa izvajajo izkušeni shaolinski menihi, ki ne delajo razlik med spoloma. Tako se lahko zgodi, da bo ženska na hrbtu nosila približno enako težkega moškega in z njim tekla po stopnicah. Treningi so sicer osredotočeni na tehniko kung fu, veliko pa je tudi vaj za moč in kondicijo. Kljub strogemu urniku se najde čas za meditacijo in raziskovanje okoliških vasi, kjer se zdi, da se je čas ustavil.

Kung-fu treninga v šaolinskem centru.

Prav tako aktiven, a manj strog, pa vendarle za dušo in telo celovit program ponuja Ujusansa Holistic v mestecu Montalivet ob francoski vzhodni obali. Na voljo so tečaji surfanja in joge. Primerni so za začetnike in tiste, ki osnove že obvladajo. Prav tako je Montalivet priljubljena kajtarska točka, saj dolge peščene plaže ponujajo tudi odlične pogoje za dvig kajta, ugoden pa je tudi veter. Poskrbljeno je tudi za najmlajše, ki lahko bolje spoznajo ocean, ustvarjajo predmete iz naravnih materialov, vrtičkajo, kuhajo in se učijo osnov joge. V boemskem boho šik slogu opremljena hiša s sedmimi spalnicami leži tik ob morju in spodbuja k skupnemu preživljanju časa in druženju pod lampijončki in ob kozarcu dobrega vina.

Pogled na Zarautz v Španiji, kjer lahko surfamo z Ujusanso. Foto: Lukas Budimaier/unsplash.com

Če nam bolj kot francosko vino diši sangria, lahko z Ujusanso surfamo tudi v Španiji – namesto lične hiške so v Zarautzu v bližini San Sebastiana na voljo šotori, dvakrat na dan po dve uri surf tečaja, popoldansko poležavanje v visečih mrežah in večerne zabave na plaži.
kungfushaolins.com
holistic.ujusansa.com
ujusansa.si

In še za tiste, ki ne moremo brez Hrvaške

Poskusimo tokrat nekaj drugega – na primer zamenjajmo slano vodo s sladko in obiščimo naravni park Plitvice ali pa slapove Krke. Raziščimo hrvaško kulturno dediščino – na Unescovem seznamu svetovne spominske dediščine so Dioklecijanova palača v Splitu, Evfrazijeva bazilika v Poreču, zgodovinsko mesto Trogir, katedrala sv. Jakoba v Šibeniku, staro mesto Dubrovnika, Plitviška jezera in Starogradsko polje. Zanimivi izkušnji pa sta tudi obiranje oliv in nabiranje mandarin, ki potekata oktobra in novembra, ko je ob obali še vedno toplo. Dolina reke Neretve je znana po nasadih mandarin, oljke pa rastejo tako rekoč vsepovsod. Obiranje oljk za turiste je najpogosteje organizirano na Braču, Hvaru in Korčuli, kjer domačini pomagajo pri vlaganju in pridelavi hladno stiskanega deviškega oljčnega olja. Poskusimo kaj novega, ne bo nam žal.
croatia.hr
htz.hr

Naravni park Plitvice. Foto: Pixabay

Besedilo: Manja Kovačič

Izbor urednika

Spletni urednik, Pika Zrim, priporoča