Cankarjev dom za jesen napoveduje bogat in pester kulturni program

V Cankarjevem domu se bo to jesen na veliko dogajalo. Ne samo na glasbenem, ampak kot vedno tudi na področju filma, umetnosti, literature, humanistike, gledališča in plesa. 

PIAF! The Show

Gallusova dvorana bo 12. septembra zadihala s francosko klasiko. Izvirna glasbeno-odrska zgodba o življenju Edith Piaf je doživela že več kot tisoč ponovitev v kar petdesetih državah sveta, od leta 2015 pa je bilo prodanih že več kot milijon vstopnic. Muzikal Piaf! The Show je  sprehod skozi življenje Edith Piaf, še preden je zanjo slišal svet. Glasbena predstava v dveh 45-minutnih delih  ponudi melodije, ob katerih zajadramo med čarobne ulice Pariza, spregovorimo jezik romantikov, iz bližnje pekarne pa nas premami vonj po sveže pečenih rogljičkih. Zgodba o temperamentni francoski ikoni je podprta z izvirno scenografijo, projekcijami in številnimi še neobjavljenimi fotografijami tako imenovane dobe Piaf.

Amadou & Mariam

Umetnika sta pred enajstimi leti slovenskemu občinstvu pričarala prav posebno doživetje – koncert v popolni temi. Tako sta mu predstavila svojo izkušnjo občutenja sveta; oba sta v mladosti namreč oslepela. Besedila skladb glasbenega zakonskega para spodbujajo k razmisleku, glasba pa je hipnotično stičišče tradicije ljudstva Bambara, rocka, bluesa, afrobeata, kubanskih ritmov, rumbe ... V eklektičnem slogu se prepletata Mariamin mili glas in Amadoujevo temperamentno igranje kitare; ona zajema iz starodavnega malijskega izročila jeli, on iz kitarskih rifov Jimija Hendrixa in Erica Claptona ter skupin Pink Floyd in Led Zeppelin. Nominiranca za grammyja (album Welcome To Mali) sta v zadnjem desetletju izdala več albumov in singlov, ki so postali uspešnice ter ju ustoličili kot še večji zvezdi afriške celine. V Gallusovi dvorani jima bomo prisluhnili 21. septembra.

Plexus Polaire: Hiša za lutke

25. septembra si bomo lahko na odru Linhartove dvorane v sklopu festivala Lutke ogledali uprizoritev po besedilu Henrika Ibsena Nora ali Hiša za lutke. Priznana norveška režiserka Yngvild Aspeli se je odločila uporabiti to mojstrovino kot ogledalo in odkriti način, kako se zgodbe preteklosti prepletajo s sedanjostjo. Nastopajoča, ki ju na odru obkrožajo lutke v človeški velikosti, z njimi oživljata najgloblje zakopane človeške občutke, srh in strasti. Nora, ta žena in mati, ki bi rada vse pustila za seboj, v interpretaciji Yngvild Aspeli z glavo tolče ob nevidno stekleno površino lastnega obstoja. Gostovanje predstavlja slovensko premiero uprizoritve in otvoritev festivala, v katerem bo v vlogi Nore nastopila prvakinja ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana Maja Kunšič.

Hiša za lutke.

Dr. Slavoj Žižek: Krščanski ateizem I Dr. Mladen Dolar: Že spet, še vedno

Dr. Slavoj Žižek in dr. Mladen Dolar bosta v Klubu CD 30. septembra predstavila svoji novi deli, ki sta izšli pri Društvu za teoretsko psihoanalizo. Dr. Slavoj Žižek bo spregovoril o knjigi Krščanski ateizem, dr. Mladen Dolar pa o Že spet, še vedno. Dogodek bosta odprla vsak s svojim uvodnim komentarjem, temu pa bo sledil moderiran pogovor, ki ga bo vodila dr. Alenka Zupančič.

Slavoj Žižek.

Big Band RTV Slovenija & Nina Strnad

Nina Strnad, ena najbolj suverenih in priznanih vokalistk resne glasbe pri nas, se po več kot dvajsetletni glasbeni poti ter številnih uspehih na tujih in domačih odrih širši javnosti predstavlja z avtorsko glasbo, ki čutno in iskreno opisuje osebno zgodbo odraščanja od mladega dekleta, ki jo je želja, da bi z glasbo osvojila svet, peljala v tujino, do zrele ženske, ki je v ustvarjanju našla sebe in svoj prostor na domačih tleh. Zaradi čiste in jasne artikulacije in čutnih interpretacij uvrščamo Nino Strnad v sam vrh slovenskega in mednarodnega glasbenega prizorišča. Dolgoletno sodelovanje Nine Strnad in Big Banda RTV Slovenija bo tokrat obrodilo avtorske sadove. Ninine skladbe bodo 3. oktobra izpod peresa in dirigentske paličice Lojzeta Krajnčana predstavljene v big bandovski preobleki. Na Ninino željo je dve skladbi v ta namen priredil legendarni Michael Abene, skladatelj, dirigent in aranžer, ki sodi v sam vrh jazzovskih ustvarjalcev.

Nina Strnad.

Enji

Enkhjargal Erkhembayar, krajše Enji, glasba pomeni svobodo, izvirnost, samosvojost, pripadnost, v njeni glasbi se zrcalijo barve, naravni pojavi in skoznjo izraža neizgovorjena čustva, ki se dotaknejo poslušalcev, četudi ne govorijo njenega jezika. Ustvarja emotivne in osebnoizpovedne pesmi, ki koreninijo v mongolskem ljudskem izročilu. Gre za eleganten in močan preobrat v tradicionalni mongolski glasbi, so zapisali v The Guardianu. Washington Post pa je ob njenem koncertu pripisal: »Njene pesmi zvenijo tako domiselno, tako svobodno, a hkrati tako prizemljeno – in če na koncu umirijo vaš um, cilj ni bil, da bi ga otopele, temveč da bi ga odprle.« Prepustimo se jim 8. oktobra.

Varja Hrvatin: Sukeban

Začetek festivala Mesto žensk sega v leto 1995. Sprva je nastal kot enkraten dogodek pri Uradu za žensko politiko, a je leto pozneje organizacijo prevzelo Društvo za promocijo žensk v kulturi – Mesto žensk, festival pa se je obdržal nadaljnjih 30 let. Brez sestrskih odnosov, solidarnosti, medsebojne podpore in zavedanja razlik, ki jih ustvarjajo razred, rasa in drug konteksti, festival vse do danes zagotovo ne bi obstajal. Zato letošnja festivalska tema obravnava pomen sestrstva, to pa bo nagovorila tudi dramaturginja, dramatičarka in režiserka Varja Hrvatin. V predstavi Sukeban, ime izhaja iz japonskega poimenovanja prestopnic in ženskih uličnih tolp kot posledica in feminističen odgovor na nezmožnost vključevanja žensk v moške ulične tolpe, bo Varja Hrvatin 10. oktobra v fantazijsko-performativni uprizoritvi skozi format interaktivne igre problematizirala reprezentacijo žensk v spletnem okolju ter izrisovala svet superherojk v boju proti seksizmu in diskriminaciji.