Od stripovskih superjunakov do filmskih herojev

Anja Mrevlje 18.03.2016
Stripovski superjunaki

"Superman je dejanski začetnik te industrije," je nekoč izjavil nekdanji predsednik založniške hiše Detective Comics (DC) in avtor številnih stripov. Čeprav se je strip v nekoliko drugačnih oblikah uveljavil že prej – v času Egipčanov kot stenske poslikave ali kot 11-metrska zloženka Kodeks Zouche-Nuttal, ki je bila odkrita leta 1519 v Mehiki – je stripovsko oziroma superjunaško industrijo v svet dokončno ponesel Superman. Kot glavni junak se je leta 1938 pojavil v zbirki stripov Action Comics 1, potem ko sta ga v obdobju velike ameriške depresije ustvarila najstnika – pisec Jerry Siegel in ilustrator Joe Shuster. Leto dni pozneje je Superman dobil svoj prvi samostojni strip in tako postal arhetip stripovskega junaka. 

Marvelovi superjunaki.

Ko je večina ameriškega ljudstva po depresiji in pred drugo svetovno vojno izgubila upanje v boljši jutri, so številni superjunaki, ki so se v superjunaških stripih začeli rojevati po vzponu Supermana, vlili upanje in vero v tamkajšnji način življenja. V obdobju “superjunaške” zlate dobe, od leta 1938 do 1950, so se Supermanu pridružili Batman, Wonder Woman, Captain Marvel, Captain America in drugi, ki so se zoperstavili številnim zlobnežem. Navdih za like in značaje nevarnih zlikovcev ter seveda zgodbe je bilo takratno obdobje – druga svetovna vojna.

Vitez teme v režiji Christopherja Nolana jeprejel osem nominacij za oskarja in domov odnesel dva zlata kipca – zaoblikovanje zvoka in stransko moško vlogo, za katero je bil po svoji smrtinagrajen Heath Ledger, ki je odlično odigral Jokerja.

Z malih ekranov na filmska platna

Pod svoje okrilje so stripovske junake vzeli založniki, DC še pred rojstvom Supermana, leta 1934, Marvel leta 1939, oba pa še danes veljata za stripovska velikana, ki sta superjunakom pot odprla tudi v filmski svet. Prve predelave v gibljive slike so se začele pojavljati, ko je leta 1953 DC na male ekrane izstrelil televizijsko serijo Supermanove dogodviščine (Adventures of Superman), zaradi česar je ta veliki junak še naprej kraljeval na lestvici najbolj branih stripov čez lužo. V obdobju hladne vojne je Marvel ustvaril Spidermana, junaški alter ego osamljenega glavnega junaka, bralci pa so za svoje vzeli tudi novorojene superjunake v filmih Možje X, Fantastični štirje in Maščevalci.

 V primerjavi s Supermanom je bil Spiderman osamljen, plah in zadržan Peter Parker – najstnik, s katerim so se v času njegovega rojstva – ko sta ga ustvarila pisatelj in urednik Stan Lee, nekdanji Marvelov predsednik in direktor, in ilustrator Steve Ditko – poistovetili mnogi najstniki po svetu in najverjetneje se še danes.

Prav vsi so dobro poznani, kajne? Medtem ko so se v preteklih štirih desetletjih junakom pridružile najrazličnejše oblike Supermana in se je naklada stripov postopoma zmanjševala, se je industrija prilagodila sodobnim oblikam zabave. Superjunaki so svoje mesto našli v številnih filmskih predelavah, prek katerih se superjunaška manija še naprej prenaša na mlajše generacije. Superjunake so “posvojila” tudi podjetja, ki izdelujejo (računalniške) igrice, igrače in drug potrošniški zabavni material. Kaj čaka naše superjunake v prihodnosti in v kakšnih oblikah bodo človeštvu, ki se danes sooča z nekoliko drugačnimi, toda še vedno pomembnimi težavami, priskočili na pomoč, bo pokazal čas. Pa tudi filmi. Superman in Batman prav ta mesec, 25. marca, prihajata v kinematografe po Sloveniji, 2. aprila bo Kinodvor začel s predvajanjem Fantomskega dečka, ki se slogovno opira na klasični ameriški strip, pa tudi na film noir, najmlajši pa bodo na svoj račun prišli od 17. marca dalje, ko si bodo lahko na filmskih platnih ogledali superjunaškega Kung fu pando 3.

Izbor urednika

Spletni urednik, Pika Zrim, priporoča